- Občina Vrhnika
- Župan in podžupan
- Občinska uprava
- Občinski svet
- Nadzorni odbor
- Krajevne skupnosti
- Javni zavodi in ustanove
- Društva
- Gospodarstvo
- Informacije jav. značaja
- Naš časopis
- Predpisi
- Razpisi, natečaji, naročila in namere
- Vloge in obrazci
- Dokumenti v javni obravnavi
- Energetsko svetovalna pisarna Ensvet
- Epidemija koronavirus (COVID-19)
- Lokalno
- Projekti
- Prostorski akti v pripravi
NOVICE
24. 04. 18Mineva 120 let od smrti slikarja Jožefa Petkovška
STA - Mineva 120 let od smrti Jožefa Petkovška, enega najbolj samoniklih slovenskih slikarjev 19. stoletja. Zanimanje stroke je še posebej pritegnila njegova slika Doma, ki velja za največkrat (re)interpretirano umetnino pri nas. Umetnik, čigar življenje se je končalo v psihiatrični bolnišnici, je v napadih blaznosti večino svojih slik uničil.
Jožef Petkovšek se je rodil leta 1861 na Verdu pri Vrhniki, umrl pa leta 1898 v psihiatrični bolnišnici na Studencu pri Ljubljani, kjer je preživel zadnjih osem let življenja.
Prvi slikarski pouk je dobil v delavnici slikarja Simona Ogrina na Vrhniki. Leta 1882 je odšel na šolanje v Benetke, od tam istega leta na akademijo v München, leta 1884 v Pariz, leta 1885 se je vrnil v München, nato domov na Verd. Po letu 1889 se je večkrat zdravil v psihiatrični bolnišnici. Pred tretjim odhodom v bolnišnico je večino večjih slik uničil. Ohranilo se je le 12 oljnih slik.
Njegova zgodnja dela so nastala pod vplivom študija v Italiji in Parizu. Slikal je portrete, tihožitja in zlasti žanrski plener. S slednjim je nadaljeval tudi po vrnitvi domov, ko se je približal impresionizmu. Nekatera dela iz tega obdobja že nakazujejo poznejši barvni realizem. V letih bolezni je naslikal več različic beneške kuhinje, leta 1889 pa svoje osrednje biografsko delo Doma, ki je danes del stalne zbirke Narodne galerije v Ljubljani. Posthumno je bil spoznan za predhodnika ekspresionizma in predvsem začetnika t.i. temnega modernizma.
Mit o Petkovšku se je sicer začel plesti leta 1910 z razstavo ob 80-letnici upodabljajoče umetnosti na Slovenskem, v katero je Rihard Jakopič vključil tudi tri slikarjeva dela - Doma, Počitek ob košnji in študijo za Beneško kuhinjo. Od takrat je vse bolj raslo zanimanje za njegov sicer skromen opus.
Podobne psihološke interpretacije kot slika Doma je bila deležna tudi sočasna Beneška kuhinja (1888). Sliko prav tako hranijo v Narodni galeriji, kjer med drugim hranijo tudi sliki Pismo in Perice ob Ljubljanici.
O umetniku je bil leta 1978 posnet film Nori malar v režiji Matjaža Klopčiča.
ARHIV
Telefon:
755-54-10
Fax:
750-51-58
Ponedeljek
8.00 - 12.00
13.00 - 15.00
Sreda
8.00 - 12.00
13.00 - 17.00
Petek
8.00 - 13.00
