Arhiv

NOVICE

07. 02. 19

Mineva pet let od žledoloma zgodovinskih razsežnosti



STA, 7. februarja - Mineva pet let od obsežnega žledoloma, ki je med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 prizadel polovico slovenskih gozdov. Zaradi posledic te ujme je bilo doslej posekanih šest milijonov kubičnih metrov lesa, a sledil je še močan napad podlubnikov in terjal dodatni posek. Na posekanih površinah so doslej posadili okoli 1,5 milijona sadik drevja.

       

V žledolomu, ki je v ledeni oklep ovil velik del Slovenije, je bila poškodovana polovica slovenskih gozdov, najbolj pa so bili prizadeti gozdovi na prehodu z obalno-kraškega v celinsko območje, to je v okolici Postojne, kjer je bil ledeni oklep debel tudi do osem centimetrov, ter gozdovi na jugozahodnem obrobju Ljubljanske kotline in na cerkljansko-idrijskem območju.

 

Nepoškodovani so ostali le gozdovi v Slovenskem Primorju do nadmorske višine 500 metrov, na subpanonskem območju vzhodne Slovenije ter zgornje gorski gozdovi v pasu nad 1200 metri nadmorske višine.

 

Dva meseca po ujmi je Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) podal oceno in načrt petletne sanacije. Škoda v gozdovih je bila ocenjena na 214 milijonov evrov, za posek je bilo predvidenih 9,3 milijona kubičnih metrov drevja, od tega 34 odstotkov iglavcev in 66 odstotkov listavcev.

 

"Ocena, ki je bila podana takoj po umiritvi razmer leta 2014 in uporabljena za pripravo Načrta sanacije gozdov, poškodovanih v žledolomu, ki ga je ZGS pripravil v dveh mesecih pa žledolomu, je bila zelo dobra in drži," so pet let po žledolomu za STA ocenili na ZGS.

 

A žledolom ni bil edina ujma, ki je prizadela slovenske gozdove v zadnjih petih letih. Njegova neposredna posledica je bil napad podlubnikov, načrt sanacije gozdov, poškodovanih v žledolomu, pa je ZGS zaradi napada podlubnikov moral dopolniti, in sicer v letu 2017 in dodatno v letu 2018 ter ga spremeniti v integralni načrt sanacije. Sanacijska dela, to je obnova in nega poškodovanih gozdov, sedaj potekajo vzporedno.

 

Gledano ločeno je bilo po podatkih ZGS zaradi poškodb v žledolomu v letih 2014-2018 posekanih za šest milijonov kubičnih metrov dreves. Glede na oceno poškodovanega drevja zaradi žledoloma iz načrta sanacije je bilo doslej posekanih 82 odstotkov od ocenjenih močno poškodovanih iglavcev in 53 odstotkov od ocenjenih močno poškodovanih listavcev.

 

"Zadnja leta se seka večinoma les poškodovanih listavcev. Posek listavcev se bo predvidoma nadaljeval še najmanj v naslednjem letu," so pojasnili na ZGS.

 

Podlubniki, ki uničujejo iglavce in so se namnožili po žledolomu, so v obdobju 2015-2018 zahtevali posek nadaljnjih 7,1 milijona kubičnih metrov drevja. Zaradi močnih vetrov, zlasti vetroloma v decembru 2017, pa je bilo posekanih še 2,9 milijona kubičnih metrov dreves.

 

Del lesne mase, ki je bila ocenjena za posek po žledolomu, zaenkrat ostaja v gozdovih. Gre za okoli 2,5 milijona kubičnih metrov odmrlega drevja na nedostopnih območjih, kjer je spravilo neekonomično oz. kjer je poškodovana lesna masa že neuporabna zaradi trohnenja.

 

Obnova gozda je predvidena na 27.000 hektarjih najbolj poškodovanih površin, ki so nastale po žledolomu in zaradi podlubnikov. To so površine, na katerih je bilo treba zaradi poškodb posekati skoraj vsa drevesa.

 

Po naravni poti se bo obnovilo 95 odstotkov teh površin, in sicer bodo gozdarji na teh površinah razvoju mladega gozda pomagali z gojitvenimi ukrepi. Na teh površinah se obnavljajo drevesne vrste, ki so sicer prisotne v okoliškem gozdu.

 

Obnova s saditvijo sadik gozdnega drevja pa bo potekala na preostalih petih odstotkih golih površin oz. na dobrih 1200 hektarjih. Začela se je v letu 2015, do danes pa so z različnimi aktivnostmi in akcijami na 610 hektarjih posadili okoli 1,5 milijona sadik, kažejo podatki ZGS.

 

Po vetrolomu v decembru 2017 in v lanskem oktobru bo potrebna obnova na dodatnih 5700 hektarjih površin, od tega na 475 hektarjih s saditvijo sadik gozdnega drevja, ostalo po naravni poti. Saditev na teh površinah se bo začela letos.

 

Sestava sadik za obnovo je zelo pestra. Sadijo prek 20 različnih drevesnih vrst, ki po naravi sodijo na določeno gozdno rastišče. Največ je smreke in bukve, sledijo različne vrste hrastov, gorski javor, divja češnja, macesen, črna jelša in jelka.

 

Sicer pa je žledolom pred petimi leti močno poškodoval tudi elektro, telekomunikacijsko in železniško omrežje, zaradi padavin je bila poškodovana tudi druga infrastruktura. Skupno je bila škoda po žledolomu v Sloveniji ocenjena na 429 milijonov evrov, od tega omenjenih 214 milijonov evrov v gozdovih.

 

"Da bi nastopil tako obsežen žledolom, kot je bil pred petimi leti, je malo verjetno. Potreben je splet več okoliščin, ki se k sreči redko pojavlja," je za STA ob obletnici velikega žledoloma pojasnil meteorolog z Agencije RS za okolje Brane Gregorčič.

 

Povratna doba takšnega žledoloma je bila ocenjena na okoli sto let, a je jasno, da to ne pomeni, da smo zdaj sto let varni pred takšno ujmo, je dodal. Ponavadi so mehanizmi za nastanek žleda izpolnjeni na manjšem območju, najpogosteje se to pri nas dogaja na prehodu med Notranjsko in Primorsko.

 

Žled je ledena obloga na drevju, grmovnicah, žicah, stebrih daljnovodov in podobno, ki nastane, ko zaradi temperaturne inverzije dežuje pri negativni temperaturi zraka pri tleh. Praviloma je žledolom omejen na višinski pas do 900 metrov nadmorske višine, poškodbe zaradi žleda pa so pogostejše pri listavcih.

Pripravila Vesna Pušnik Brezovnik


OSTALE NOVICE

Prikaži vnose za leto in mesec
24. 04. 19Zapora parkirišča zaradi sejma vse za vrt in dom
19. 04. 19Velikonočne praznike marsikdo izkoristi za večdnevni izlet.
19. 04. 19Dars pred velikonočnimi prazniki opozarja na zgoščen promet z daljšimi zastoji.
19. 04. 19Skupnost občin je včeraj na Vrhniki izbrala novo vodstvo za naslednja štiri leta
19. 04. 19Želite predstaviti svoje dosežke, znanje ali izdelke?
19. 04. 19Na Vrhniki so na voljo nova neprofitna stanovanja
19. 04. 19Velikonočno dogajanje v Kinu Vrhnika
17. 04. 19Tradicionalna izmenjava sadik in semen na Vrhniki
17. 04. 19Vas mučijo glavobol, migrena ali vrtoglavica?
17. 04. 19Slovenska pesem bo odmevala tudi na Vrhniki

KONTAKT

Telefon:
755-54-10

Fax:
750-51-58

URADNE URE

Ponedeljek
8.00 - 12.00
13.00 - 15.00

Sreda
8.00 - 12.00
13.00 - 17.00

Petek
8.00 - 13.00