NOVICE

07. 02. 19

Mineva pet let od žledoloma zgodovinskih razsežnosti



STA, 7. februarja - Mineva pet let od obsežnega žledoloma, ki je med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 prizadel polovico slovenskih gozdov. Zaradi posledic te ujme je bilo doslej posekanih šest milijonov kubičnih metrov lesa, a sledil je še močan napad podlubnikov in terjal dodatni posek. Na posekanih površinah so doslej posadili okoli 1,5 milijona sadik drevja.

       

V žledolomu, ki je v ledeni oklep ovil velik del Slovenije, je bila poškodovana polovica slovenskih gozdov, najbolj pa so bili prizadeti gozdovi na prehodu z obalno-kraškega v celinsko območje, to je v okolici Postojne, kjer je bil ledeni oklep debel tudi do osem centimetrov, ter gozdovi na jugozahodnem obrobju Ljubljanske kotline in na cerkljansko-idrijskem območju.

 

Nepoškodovani so ostali le gozdovi v Slovenskem Primorju do nadmorske višine 500 metrov, na subpanonskem območju vzhodne Slovenije ter zgornje gorski gozdovi v pasu nad 1200 metri nadmorske višine.

 

Dva meseca po ujmi je Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) podal oceno in načrt petletne sanacije. Škoda v gozdovih je bila ocenjena na 214 milijonov evrov, za posek je bilo predvidenih 9,3 milijona kubičnih metrov drevja, od tega 34 odstotkov iglavcev in 66 odstotkov listavcev.

 

"Ocena, ki je bila podana takoj po umiritvi razmer leta 2014 in uporabljena za pripravo Načrta sanacije gozdov, poškodovanih v žledolomu, ki ga je ZGS pripravil v dveh mesecih pa žledolomu, je bila zelo dobra in drži," so pet let po žledolomu za STA ocenili na ZGS.

 

A žledolom ni bil edina ujma, ki je prizadela slovenske gozdove v zadnjih petih letih. Njegova neposredna posledica je bil napad podlubnikov, načrt sanacije gozdov, poškodovanih v žledolomu, pa je ZGS zaradi napada podlubnikov moral dopolniti, in sicer v letu 2017 in dodatno v letu 2018 ter ga spremeniti v integralni načrt sanacije. Sanacijska dela, to je obnova in nega poškodovanih gozdov, sedaj potekajo vzporedno.

 

Gledano ločeno je bilo po podatkih ZGS zaradi poškodb v žledolomu v letih 2014-2018 posekanih za šest milijonov kubičnih metrov dreves. Glede na oceno poškodovanega drevja zaradi žledoloma iz načrta sanacije je bilo doslej posekanih 82 odstotkov od ocenjenih močno poškodovanih iglavcev in 53 odstotkov od ocenjenih močno poškodovanih listavcev.

 

"Zadnja leta se seka večinoma les poškodovanih listavcev. Posek listavcev se bo predvidoma nadaljeval še najmanj v naslednjem letu," so pojasnili na ZGS.

 

Podlubniki, ki uničujejo iglavce in so se namnožili po žledolomu, so v obdobju 2015-2018 zahtevali posek nadaljnjih 7,1 milijona kubičnih metrov drevja. Zaradi močnih vetrov, zlasti vetroloma v decembru 2017, pa je bilo posekanih še 2,9 milijona kubičnih metrov dreves.

 

Del lesne mase, ki je bila ocenjena za posek po žledolomu, zaenkrat ostaja v gozdovih. Gre za okoli 2,5 milijona kubičnih metrov odmrlega drevja na nedostopnih območjih, kjer je spravilo neekonomično oz. kjer je poškodovana lesna masa že neuporabna zaradi trohnenja.

 

Obnova gozda je predvidena na 27.000 hektarjih najbolj poškodovanih površin, ki so nastale po žledolomu in zaradi podlubnikov. To so površine, na katerih je bilo treba zaradi poškodb posekati skoraj vsa drevesa.

 

Po naravni poti se bo obnovilo 95 odstotkov teh površin, in sicer bodo gozdarji na teh površinah razvoju mladega gozda pomagali z gojitvenimi ukrepi. Na teh površinah se obnavljajo drevesne vrste, ki so sicer prisotne v okoliškem gozdu.

 

Obnova s saditvijo sadik gozdnega drevja pa bo potekala na preostalih petih odstotkih golih površin oz. na dobrih 1200 hektarjih. Začela se je v letu 2015, do danes pa so z različnimi aktivnostmi in akcijami na 610 hektarjih posadili okoli 1,5 milijona sadik, kažejo podatki ZGS.

 

Po vetrolomu v decembru 2017 in v lanskem oktobru bo potrebna obnova na dodatnih 5700 hektarjih površin, od tega na 475 hektarjih s saditvijo sadik gozdnega drevja, ostalo po naravni poti. Saditev na teh površinah se bo začela letos.

 

Sestava sadik za obnovo je zelo pestra. Sadijo prek 20 različnih drevesnih vrst, ki po naravi sodijo na določeno gozdno rastišče. Največ je smreke in bukve, sledijo različne vrste hrastov, gorski javor, divja češnja, macesen, črna jelša in jelka.

 

Sicer pa je žledolom pred petimi leti močno poškodoval tudi elektro, telekomunikacijsko in železniško omrežje, zaradi padavin je bila poškodovana tudi druga infrastruktura. Skupno je bila škoda po žledolomu v Sloveniji ocenjena na 429 milijonov evrov, od tega omenjenih 214 milijonov evrov v gozdovih.

 

"Da bi nastopil tako obsežen žledolom, kot je bil pred petimi leti, je malo verjetno. Potreben je splet več okoliščin, ki se k sreči redko pojavlja," je za STA ob obletnici velikega žledoloma pojasnil meteorolog z Agencije RS za okolje Brane Gregorčič.

 

Povratna doba takšnega žledoloma je bila ocenjena na okoli sto let, a je jasno, da to ne pomeni, da smo zdaj sto let varni pred takšno ujmo, je dodal. Ponavadi so mehanizmi za nastanek žleda izpolnjeni na manjšem območju, najpogosteje se to pri nas dogaja na prehodu med Notranjsko in Primorsko.

 

Žled je ledena obloga na drevju, grmovnicah, žicah, stebrih daljnovodov in podobno, ki nastane, ko zaradi temperaturne inverzije dežuje pri negativni temperaturi zraka pri tleh. Praviloma je žledolom omejen na višinski pas do 900 metrov nadmorske višine, poškodbe zaradi žleda pa so pogostejše pri listavcih.

Pripravila Vesna Pušnik Brezovnik


ARHIV

Prikaži vnose za mesec in leto
28. 02. 19V soboto bo! Veliko otroško pustovanje
28. 02. 19Z mastnimi jedmi in godom debelih se bo začel pustni čas
28. 02. 19Upokojencem bodo izplačane 2,7 odstotka višje pokojnine
27. 02. 19Odhaja minister, ki se je z Vrhničani pogovarjal o Kemisu
27. 02. 19Počitniški pohod v tišini
27. 02. 19Slovenija konec tedna in v začetku naslednjega v znamenju pustnih norčij
26. 02. 19Veeeliko otroško pustovanje 2019
26. 02. 19POVEČANA NEVARNOST POŽAROV V NARAVI
26. 02. 19Letošnji februar kljub vsemu najverjetneje ne bo prinesel temperaturnih rekordov
25. 02. 19Na smučišču Šentjošt se danes začenja nov tečaj smučanja
25. 02. 19Dve leti večgeneracijskega centra Skupna točka
25. 02. 19Zmeren potresni sunek pri Vrhniki
22. 02. 19Tudi letos bomo na Vrhniki praznovali Gregorjevo
22. 02. 19Bliža se veliko otroško pustovanje 2019
22. 02. 19Novi termini za tečaje smučanja
21. 02. 19Nevarnost nastanka požarov v naravi
21. 02. 19Večdnevni tečaj smučanja na Krvavcu
21. 02. 19Ne nasedajte romantičnim goljufom
20. 02. 19Predavanje naturopatinje Erike Brajnik: atopijski deramtitis in naturopatske rešitve
20. 02. 19Smučarskim poškodbam se izognimo z upoštevanjem pravil in previdnostjo
20. 02. 19Veličasten sprejem Štefana Hadalina na Stari Vrhniki
19. 02. 19Dragocena srebrnina varno doma
19. 02. 19Je Kemis vendarle vozil v Moravče ali ne?
19. 02. 19Od aprila dražja enkratna vožnja z LPP, višja tudi parkirnina v središču Ljubljane
18. 02. 19Sprejem smučarskega asa: pridruži se nam in podpri Štefana!
18. 02. 19V meritve radioaktivnega radona letos dodali tudi občino Vrhnika
18. 02. 19Pritisk velikega tekmovanja je bil za Vrhničana prevelik
15. 02. 19O sežigalnicah tudi na primeru Kemis
15. 02. 19Fakultete, višje in srednje šole danes odpirajo vrata bodočim študentom in dijakom
14. 02. 19Dogajanje ta vikend na Vrhniki
14. 02. 19Komisija DZ za popravo krivic glede dodatkov za nego otroka in za pomoč in postrežbo
14. 02. 19Romantiki bodo danes lahko prišli na svoj račun
13. 02. 19Rok Križan v OŠ Antona Martina Slomška na Vrhniki
13. 02. 19Kaj mi preko izzivov sporoča moja duša?
13. 02. 19Danes v Cankarjevem domu: Mladi oder
12. 02. 19Štefan Hadalin presenetil s srebrom v alpski kombinaciji
12. 02. 19Štefan Hadalin (portret)
12. 02. 19Vrhničan srebrn v kombinaciji na SP v Areju
11. 02. 19Dnevnik: Upravno sodišče glede Kemisa prikimalo vrhniški občini
11. 02. 19Fakin z direktorji zdravstvenih domov o stanju v primarnem zdravstvu
11. 02. 19Petkov futsal na Vrhniki je bil izenačen
11. 02. 19Vrhničani pri Lebnu zahtevali odprtje okoljevarstvenega dovoljenja za Kemis
07. 02. 19Kulturni dan na Vrhniki
07. 02. 19Mineva pet let od žledoloma zgodovinskih razsežnosti
06. 02. 19Nocoj: literarni večer treh priznanih pesnic
06. 02. 19Se bo vozovnica za LPP podražila?
06. 02. 19Sindikata Pošte Slovenije bosta napovedala stavko
05. 02. 19Zdrav življenjski slog najboljša zaščita pred sezonskimi boleznimi
05. 02. 19Petek je dan za Prvo slovensko futsal ligo
05. 02. 19Predpustni koledar dogodkov
04. 02. 19Danes na Vrhniki: smrtno resna komedija Čakalnica
04. 02. 19Smučišče Šentjošt nad Horjulom organizira štiridnevni smučarski tečaj
04. 02. 19Kemis ob ponovnem zagonu proizvodnje odprl vrata
01. 02. 19Vrhniški Kemis ponovno deluje, občina in del prebivalcev pa Kemisu še naprej ne zaupajo
01. 02. 19Zaradi obilnih padavin možne poplave
01. 02. 19Nakup vozovnic za vlak tudi preko mobilne aplikacije

KONTAKT

Telefon:
755-54-10

Fax:
750-51-58

URADNE URE

Ponedeljek
8.00 - 12.00
13.00 - 15.00

Sreda
8.00 - 12.00
13.00 - 17.00

Petek
8.00 - 13.00