Arhiv

NOVICE

16. 08. 19

Veste, kje vse imamo defibrilatorje in kako jih uporabiti?



STA, 16. avgusta - Srčni zastoj je lani doživelo 785 oseb, več kot polovica jih je preživela. Pri tem je bistveno oživljanje, ki je uspešnejše z defibrilatorjem, zato se je z njegovim delovanjem dobro seznaniti preventivno. Tudi zato, ker se pogosto srčni zastoj zgodi doma ali v službi, zato se lahko zgodi, da je treba na pomoč priskočiti poznani osebi.


Na tej spletni strani lahko preverite, kje vse so nameščeni defibrilatorji v naši občini in drugje po Sloveniji (klik).

 

Srčni zastoj je lani ob uspešnem oživljanju preživelo 466 oseb, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Pred sprejemom v bolnišnico najpogosteje oživljajo zdravniki in medicinske sestre, tudi ko niso del tima v reševalnem vozilu. Lani je ob srčnem zastoju na pomoč priskočilo pet laikov, trije so bili pri oživljanju uspešni.

 

Oseba s srčnim zastojem je neodzivna, pogosto tudi ne diha. Na številko 112 je treba poklicati tudi, če nismo prepričani, ali ima oseba res srčni zastoj.

 

Kako uporabiti defibrilator?

 

Laiki se prve pomoči učijo na tečajih v šolah in denimo ob vozniškem izpitu. Z defibrilatorjem pa se sreča redko kdo. A je postopek njegove uporabe precej enostaven, mirijo na spletni strani AED baza Slovenije (AED je kratica za defibrilator). Kot so zapisali, defibrilator uporabnika usmerja v slovenščini. Najpomembneje je, da napravo vklopi, iz embalaže vzame nalepki - elektrodi, odstrani zaščitno folijo in ju nalepi na prsni koš bolnika, kot je narisano. Ena gre pod desno ključnico, druga pa na levo spodnjo stran prsnega koša, pod pazduho.

 

Ko sta elektrodi nameščeni, prične naprava analizirati dogajanje v srcu. Če oceni, da je električni sunek potreben, na to glasno opozori. Pred pritiskom na gumb za elektrošok je zelo pomembno, da se nihče ne dotika bolnika. Telo osebe bo po električnem sunku trznilo, zatem pa je treba takoj nadaljevati z oživljanjem. Če so opazni življenjski znaki, je treba osebo zvrniti na bok, a pustiti elektrode na prsnem košu, saj aparat nadzoruje delovanje srca.

 

Če aparat oceni, da električni sunek ni potreben, pa je treba nadaljevati z oživljanjem. Aparat bo kasneje ponovno preveril srčni ritem. Če bi kljub temu pritisnili na gumb, se sunek ne bi sprožil, saj ima aparat varovalo. Tako z njim bolniku nikakor ne moremo škoditi, so izpostavili na omenjeni spletni strani.

 

Nekatere omarice za defibrilatorje lahko ob odprtju sprožijo tudi alarm, s katerim pozovejo očividce k pomoči. Dražje omarice pa omogočajo tudi klic v centralo ali na 112.

 

Defibrilator tudi v državnem zboru in na Žalah

 

Kadar je potrebna pomoč defibrilatorja, je tega mogoče najti v nakupovalnih centrih, kopališčih, zdravstvenih ustanovah, območnih združenjih Rdečega križa, gasilskih domovih, sodiščih in izobraževalnih ustanovah, navaja Željko Malić iz Rdečega križa Slovenije. Imajo pa ga tudi v državnem zboru in denimo na pokopališču Žale.

 

V državnem zboru imajo dva defibrilatorja, na voljo sta ves čas, dostop pa ima varnostna služba, so zapisali za STA. Eden je nameščen pri varnostni službi, drugi pa pri dežurni službi. V februarju so organizirali predstavitev nujne pomoči.

 

Tudi na pokopališču Žale, kjer so ljudje izpostavljeni stresnim situacijam, ki lahko poslabšajo njihovo zdravstveno stanje, sta nameščena dva defibrilatorja. Tisti, ki je v upravni stavbi, je dosegljiv v delovnem času. Ves čas pa je dosegljiv defibrilator pri vratarju, ti imajo tudi izpit iz prve pomoči, je za STA pojasnil direktor Robert Martinčič.

 

Na sedežu ljubljanske univerze defibrilatorja nimajo, je pa nameščen v športni dvorani v Rožni dolini, so na univerzi poudarili za STA. Dostopen je v delovnem času dvorane. Članice mariborske univerze, skupaj s knjižnico in študentskimi domovi, pa imajo nameščenih devet defibrilatorjev. Večinoma so sicer dostopni le v delovnem času, so razložili za STA.

 

V mariborskem Europarku imajo sobo za pomoč in tri defibrilatorje, na voljo so v delovnem času, so pojasnili za STA. Defibrilator pa je nameščen tudi v pritličju Euro centra, kjer deluje STA.

 

Sogovorniki so pojasnili, da zdravstvene težave niso pogoste. Le v Europarku in na mariborski univerzi pa so defibrilator že potrebovali.

 

O najpogostejših in najbližjih lokacijah defibrilatorjev se je mogoče podučiti na tečajih Rdečega križa. Tečaj je sicer plačljiv, brezplačno osvežitev znanja pa ponujajo ob tednu Rdečega križa in svetovnih dnevih prve pomoči ter oživljanja. Na brezplačnih tečajih beležijo največji obisk, je za STA povedal Malić.

 

Do najbližjega defibrilatorja z aplikacijo, za enoten sistem bo skrbela dispečerska služba

 

Poenotenega sistema lokacij defibrilatorjev Slovenija še nima. Skrb za AED mrežo bo prevzela dispečerska služba zdravstva, so za STA pojasnili na ministrstvu za zdravje. "Analizirali bodo uporabo, pokritost terena z AED-ji ter predlagali spremembe in dopolnitve mreže AED," so zapisali. Dispečerska služba v Mariboru deluje od konca septembra 2018, ureditev ljubljanskega centra pa je načrtovana za letos.

 

Je pa zemljevid z nekaterimi lokacijami dostopen na spletni strani AED baze Slovenije in v aplikaciji iHELP. Informacije o defibrilatorjih sicer vnašajo uporabniki ali lastniki sami, upravljalci aplikacije iHELP pa v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije lokacije tudi sami preverjajo.

 

Vesna Avbelj iz iHELP je pojasnila, da aplikacija uporabnika obvesti, če nekdo v bližini potrebuje nujno pomoč, uporabnik pa javi, ali lahko priskoči na pomoč. Aplikacija pokaže tudi najbližji defibrilator, vendar ne upošteva morebitne nedostopnosti zaradi delovnega časa. Avbljeva je ob tem opozorila na določila 138. člena obligacijskega zakonika. "Prvi posredovalec, ki prostovoljno pomaga človeku v stiski, ima pravico do dostopa do defibrilatorja," je pojasnila za STA.

 

Zakonodaje o defibrilatorjih pa še ni, je spomnila Avbljeva. Tudi sistema, da bi aplikacija o nujnih primerih obvestila 112, še ni. "Sistem glede aplikacij, ki rešujejo življenje, oz. možnosti sporočila se nadgrajuje na evropski ravni," je dodala.

 

Želijo si nadgradnje in povezave sistemov do te mere, da bi lahko aplikacija reševalcu javila natančno lokacijo nujnega dogodka. "Če se nesreča zgodi na odročnem kraju, niti ne znamo povedati, kje smo. Prek aplikacije se točno vidi lokacija. Ljudje so ob nesrečah zmedeni in je v redu, da te aplikacija vodi skozi pomembne podatke," je pojasnila.

Pripravila Domenika Presekar


OSTALE NOVICE

Prikaži vnose za leto in mesec
20. 09. 19Rožnati oktober je svetovni mesec osveščanja o raku dojk, ki je najpogostejša oblika raka pri ženskah
19. 09. 19Zapora ceste zaradi gasilskega tekmovanja
19. 09. 19Rekonstrukcija mostu Črna Mlaka
19. 09. 19V Kemisu se delo vrača na stare tire
18. 09. 19Akcija zbiranja nevarnih odpadkov bo JUTRI pred šolo
17. 09. 19Dan za Poletavce/NajPoletavce
17. 09. 19Festival Vrhnika: kitarist Mario Kurtjak in Sekstet Odoica
17. 09. 19Znani bodo rezultati jesenskega roka splošne mature
16. 09. 19V četrtek bo akcija zbiranja nevarnih odpadkov
16. 09. 19Danes ob desetih bo Občina Vrhnika predala avto za brezplačne prevoze svojih starejših občanov

KONTAKT

Telefon:
755-54-10

Fax:
750-51-58

URADNE URE

Ponedeljek
8.00 - 12.00
13.00 - 15.00

Sreda
8.00 - 12.00
13.00 - 17.00

Petek
8.00 - 13.00