• Občina Vrhnika
• Župan in podžupana
• Občinska uprava
• Občinski svet
• Nadzorni odbor
• Krajevne skupnosti
• Javni zavodi in ustanove
• Društva
• Gospodarstvo
• Informacije jav. značaja
• Naš časopis
• Predpisi
• Razpisi, natečaji, naročila in namere
• Vloge in obrazci
• Dokumenti v javni obravnavi
• Energetsko svetovalna pisarna Ensvet
• Lokalno
• Projekti
• Prostorski akti v pripravi

NOVICE

Prvo leto vlade zaznamovale tudi težave z odpadki zaradi Kemisa

Sivi lasje zaradi odpadkov

Okoljskima ministroma - Juretu Lebnu in nato njegovemu nasledniku Simonu Zajcu - je največ sivih las povzročala problematika odpadkov. Kopičenje odpadne embalaže je Leben naslovil z interventnim zakonom, ki je nekoliko omilil težave, celovito pa naj bi področje uredil šele nov zakon o varstvu okolja. Zaostrilo se je tudi stanje na področju nevarnih odpadkov, potem ko je gradbena inšpekcija Kemisu prepovedala obdelavo odpadkov na Vrhniki. Zajc trenutno vodi dialog z drugimi podjetji, ki bi lahko namesto Kemisa prevzela več teh odpadkov.

V pripravi je zakon o podnebnih spremembah, s katerim naj bi določili cilj ogljične nevtralnosti do leta 2050. Vlada je medtem izpolnila obljubo o zmanjšanju rabe plastičnih vrečk, dela tudi na omejitvi rabe drugih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Pod Lebnom se je lotila tudi obljubljene sanacije degradiranih območij z odločitvijo o sanaciji otroških igrišč več celjskih vrtcev.

Koalicijska pogodba obljublja politiko ničelne tolerance do onesnaževalcev. V enem od bolj odmevnih primerov je okoljska inšpekcija zaradi hude onesnaženosti tal podjetju Termit prepovedala nadaljnjo sanacijo degradiranih območij okoli Moravč s predelanimi odpadki. Termit očitke zavrača. Arso je z odločitvijo, da je za črpanje plina s hidravličnim lomljenjem na Petišovskem polju treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje, prekrižala tudi načrte britanski družbi Ascent Resources.
 

Pri drugem tiru pomembni korak naprej in novi zapleti

Projekt drugi tir Divača-Koper se je premaknil z mrve točke. Vlada je investitorstvo projekta prenesla na projektno podjetje 2TDK. Sledila sta potrditev investicijskega programa za drugi tir, s katerim se je lahko začela tudi gradnja dostopnih cest do trase, in odobritev 250-milijonskega posojila EIB. Ob zaprtju finančne konstrukcije in iskanju izvajalcev del pa se je vnel boj med gradbinci za sodelovanje pri projektu. Ministrica Alenka Bratušek je kmalu po nastopu mandata zavrnila zahtevo izvajalcev za gradnjo dostopnih cest za aneks k pogodbi. Zapletlo se je tudi pri razpisu za galerijo Glinščica, ta je bil razveljavljen.

Drugi tir je poskrbel tudi za največje kadrovske spremembe na področju infrastrukture. Poleg imenovanja Dušana Zorka na čelo 2TDK je odmevala razrešitev Damirja Topolka s čela direkcije za infrastrukturo. Odnesla ga je zgodba s sporno maketo drugega tira, njegovo delo pa bo kot v.d. direktorice s septembrom nadaljevala Monika Pintar Mesarič.

Infrastrukturno ministrstvo je sicer zaposlovalo tudi mariborsko letališče. Po izteku odpovednega roka za najemno pogodbo z upravljavcem letališča, družbo Aerodrom Maribor v posredni kitajski lasti, je njegovo upravljanje začasno prevzela državna DRI.

Energetskega koncepta še ni

Na področju energetike je koalicija uresničila napoved o zaščiti reke Mure; sklenila je, da na njej ne bodo gradili hidroelektrarn in ustavila postopek priprave državnega prostorskega načrta za območje hidroelektrarne Hrastje-Mota. Z novo uredbo so storili korak k enostavnejšemu izkoriščanju obnovljivih virov energije s samooskrbo, medtem ko koalicija doslej ni bila uspešna pri začrtanem povečanju izkoriščanja potenciala Save, saj kljub napovedi še ni sklenjena koncesijska pogodba za izkoriščanje energetskega potenciala srednjega dela Save, s težavami se sooča tudi pri izgradnji hidroelektrarne Mokrice.

Koalicija se je zavezala tudi k čimprejšnjemu sprejemu energetskega koncepta, vendar pa se ta odmika, saj ga je ministrica Bratuškova poslala v ponovno javno obravnavo in napovedala obširne spremembe osnutka koncepta, ker je bil njenem mnenju premalo konkreten in dodelan. Premier Marjan Šarec je nedavno zavzel za gradnjo drugega bloka NEK. Ministrstvo sicer še pred konceptom napoveduje pripravo nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki ga mora sprejeti do konca leta. Je pa vlada uspela s spremembo energetskega zakona, ki med drugim v slovenski pravni red z zamudo prenesla direktive EU in odločbe ustavnega sodišča.

Interventni zakon za odstrel zveri ni pomiril

Kmetijstvo je predvem v zadnjem času v znamenju naraščajočih škod po zvereh, tako je ministrstvo skupaj z okoljskim pripravilo interventni zakon za odstrel medvedov in volkov, v javni razpravi je tudi osnutek rednega odloka, za katerega okoljsko ministrstvo računa, da bo odgovoril na pomisleke upravnega sodišča, zaradi katerih se redni odvzem letos ne izvaja. V pripravi je tudi sprememba uredbe za povečanje deleža sofinanciranja zaščitnih ukrepov po zvereh. Vladni ukrepi glede te problematike sicer niso pomirili kmetov. Sindikat kmetov je izvedel protest in napovedal vrsto novih, hkrati pa pozval k odstopu ministra Zajca, po pogovoru z vlado pa vse aktivnosti do septembra zamrznil.

Vlada je sicer na področju kmetijstva sredi priprav na skupno kmetijsko politiko po letu 2021 - pripravila je že resolucijo o razvoja kmetijstva s poudarkom na pridelavi in predelavi varne in kakovostne hrane, dvigu samooskrbe, ohranjanju naravnih virov, zdaj pripravlja strateški načrt za uresničevanje ciljev resolucije. V luči zahtev potrošnikov po varni in kakovostni hrani je nastal direktorat za hrano, krepijo se tudi prizadevanja za večjo samooskrbo - med drugim nastaja nova strategija razvoja prašičereje. Stekla je tudi prenova zemljiške politike, s katero želi spodbuditi predvsem mlade kmete, medtem ko so veliki proizvajalci skočili na noge zaradi predlaganega maksimalnega zakupa državnih zemljišč na 100 hektarjev.

Turizem prinaša premalo denarja

Vlada je še daleč od ključnega cilja iz strategije rasti slovenskega turizma - dviga prilivov iz naslova izvoza potovanj na od 3,7 do štiri milijarde evrov. V prvem polletju letos je Slovenija izvozila za 1,16 milijarde evrov potovanj, v 12 mesecih do konca junija pa so se prihodki ustavili pri 2,76 milijarde evrov.

Koalicijska pogodba predvideva tudi novo divizijo v okviru SDH, ki bo skrbela za finančno in upravljavsko prestrukturiranje turističnih kapacitet. Kmalu naj bi bila ustanovljena namenska družba, na katero bo DUTB prenesla družbi Istrabenz Turizem in Thermana. Ta naj bi predstavljala zametek za oblikovanje državnega turističnega sklada. Vlada se je zavezala realizirati 6500 novih hotelskih sob v t.i. greenfield in 8500 sob v brownfield naložbah.

Vlada je uresničila zapisano obljubo o naložbeni kreditni liniji pri SID banki v višini 160 milijonov evrov, prve kreditne pogodbe so že sklenjene. Z uvedbo promocijske turistične takse je zagotovila tudi nov sistemski vir financiranja trženja turizma.

Stanovanjsko področje glavne ukrepe še čaka

Na stanovanjskem področju je bila izpostavljena predvsem problematika zagotavljanja stanovanj za mlade. Republiški stanovanjski sklad se je že pred nekaj leti preusmeril iz gradnje za trg v gradnjo najemnih stanovanj, z novim stanovanjskim zakonom, ki bo po napovedih ministrstva za okolje in prostor v javni obravnavi jeseni, pa naj bi skladom, da bi lahko gradili več stanovanj, zvišali mejo zadolževanja, poleg tega bi neprofitno najemnino zamenjali s stroškovno najemnino in stanovanjskim dodatkom za socialno šibkejše, kar bi skladom zagotovilo dovolj denarja za vzdrževanje fonda stanovanj.

Med napovedanimi ukrepi je tudi možnost državnih garancij za stanovanjska posojila za tiste, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, in vzpostavitev javne najemniške službe, s katero naj bi spodbudili več legalnega oddajanja. Dostop mladim do stanovanj naj bi po mnenju Levice, na katere predlog je koalicija sprejela novelo zakona o nepremičninskem posredovanju - za katerega pa je vložena pobuda za ustavno presojo -, olajšala omejitev provizij za posrednike pri najemu stanovanj.

ARHIV