Arhiv

NOVICE

08. 10. 19

Slabo črpanje evropskih sredstev v Sloveniji



STA, 8. oktobra - Član Evropskega računskega sodišča Samo Jereb je ob predstavitvi letnega poročila evropskih revizorjev v Bruslju znova opozoril na slabo črpanje evropskih sredstev v Sloveniji, ki je konec lanskega leta porabila 24,2 odstotka sredstev. To je za peto leto izvajanja finančnega okvira razmeroma malo, zlasti v primerjavi s prejšnjim okvirom, je ocenil.


Slovenija je z vidika pravilnosti izvajanja proračuna ena najmanj problematičnih držav, a z vidika porabe sredstev je položaj slab. Konec leta 2018 je porabila 24,2 odstotka sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov, kar je za peto leto izvajanja finančnega okvira razmeroma malo, sploh v primerjavi s petim letom prejšnjega okvira, ko je bila poraba že 37-odstotna, je pojasnil Jereb. Je tudi ena od držav z največjo razliko med porabo konec leta 2018 in 2011.

 

Na vprašanje, kako pojasnjuje to razliko, Jereb odgovarja, da je del problema povezan s tem, da se je Slovenija v letih 2014 in 2015 ukvarjala predvsem s črpanjem v okviru prejšnjega finančnega okvira, zato je nekoliko pozneje začela črpati tekoča sredstva. Delno je zamudo mogoče pripisati razmeroma poznemu sprejetju pravnih podlag na evropski ravni, del problema pa izvira iz tega, da je sedanji finančni okvir zahtevnejši kot prejšnji, zato imajo težave več težav s prilagajanjem svojih programov novim pravilom.

 

Slovenija je sicer s 24,2-odstotno porabo pod povprečjem v EU, ki znaša 27,3 odstotka, medtem ko je peto leto prejšnjega finančnega okvira znašalo 33,4 odstotka, torej je bila Slovenija tedaj boljša od povprečja. Lani je bila Slovenija po črpanju sredstev peta najslabša, letos je šesta. Prehitela je zgolj Slovaško. Slabše od Slovenije so poleg Slovaške še Španija, Italija, Malta in Hrvaška, ki je na repu, je razvidno iz tabele sodišča. Najboljša je Finska, ki je porabila že več kot polovico sredstev.

 

Jereb je ob tem pojasnil, da je Evropska komisija od članic, ki niso izkoristile vsega načrtovanega obsega sredstev, ki jim je bil na voljo, zahtevala vračila že izplačanih predujmov v višini okoli osem milijard evrov. Ta plačila so bila potem namenjena drugim članicam, ki so za obdobje od julija 2016 do junija 2017 izvedle več investicij, kot so načrtovale. Odločbe komisije so zaupne, zato Jereb ni bil konkretnejši, je pa povedal, da med temi državami prevladujejo tiste z nizkim deležem črpanja.

 

Še en podatek je ob tem izpostavil član računskega sodišča: Slovenija je v letu 2018 pridobila dokončno odobritev 73 milijonov evrov sredstev iz treh kohezijskih skladov - kohezijskega sklada, sklada za razvoj regij in socialnega sklada, ki so povezana z investicijami, izvedenimi v obdobju od julija 2016 do junija 2017. Za primerjavo, lani je bila ta številka nič. Tudi letošnja številka sicer po Jerebovih besedah kaže na to, da je začela Slovenija zelo počasi črpati ta sredstva.

 

Poleg tega je Slovenija edina država, ki v letu 2018 še ni vzpostavila sistema kazalnikov za spremljanje smotrnosti izvajanja programov, financiranih z evropskimi sredstvi, temveč ji je to uspelo šele leta 2019, je še izpostavil Jereb, ki je v Bruslju predstavil poročilo sodišča za leto 2018, v katerem revizorji ugotavljajo, da je zaključni račun EU resničen in pošten prikaz finančnega položaja EU.

 

Revizorji so že tretje leto zapored izrekli mnenje s pridržkom o pravilnosti finančnih transakcij, povezanih z zaključnim računom. To kaže, da v velikem delu odhodkov EU za leto 2018 ni bilo pomembnih napak. Skupna raven nepravilnosti v porabi EU je ostala v stabilnem obsegu, ugotovljenem za prejšnji dve leti. Napaka v odhodkih za leto 2018 je znašala 2,6 odstotka. Izzivi ostajajo na področjih porabe z visokim tveganjem, kot sta razvoj podeželja in kohezija.

 

Sodišče pričakuje, da bodo nova Evropska komisija in članice položaj še izboljšale, je povedal predsednik Evropskega računskega sodišča Klaus-Heiner Lehne. Ker proračun EU znaša le približno odstotek bruto nacionalnega dohodka vseh članic unije, je pomembno, da njena poraba ni samo skladna s pravili, ampak da tudi prinaša rezultate in dodano vrednost, še izpostavljajo evropski revizorji, ki si želijo tudi manj zapletenih pravil in manj birokracije.


OSTALE NOVICE

Prikaži vnose za leto in mesec
18. 10. 19Kemisu delna odločba gradbene inšpekcije
18. 10. 19Vrhniški občinski proračun
18. 10. 19Vrhnika je s prvim oktobrom zagnala projekt »Prostofer«.
17. 10. 19DANES: kako z naravo nad stres in predavanje o podzemnem toku Ljubljanice
17. 10. 19Akcija Zdrave dlesni letos posebej spodbuja uporabo medzobne ščetke
17. 10. 19Kmalu bomo lahko kupili kruh z manj soli
16. 10. 19Oglejte si film o oživljanju na spletni strani Zdravstvenega doma Vrhnika
16. 10. 19Rokometna tekma članic - ŠDRŠ Vrhnika : RK Krim Mercator Ljubljana
16. 10. 1924ur.com: Na Vrhniki morajo odstraniti karting stezo ali vrniti več kot 400.000 evrov evropskih sredstev
15. 10. 19Pravljične urice v Cankarjevi knjižnici

KONTAKT

Telefon:
755-54-10

Fax:
750-51-58

URADNE URE

Ponedeljek
8.00 - 12.00
13.00 - 15.00

Sreda
8.00 - 12.00
13.00 - 17.00

Petek
8.00 - 13.00