• Občina Vrhnika
• Župan in podžupan
• Občinska uprava
• Občinski svet
• Nadzorni odbor
• Krajevne skupnosti
• Javni zavodi in ustanove
• Društva
• Gospodarstvo
• Informacije jav. značaja
• Naš časopis
• Predpisi
• Razpisi, natečaji, naročila in namere
• Vloge in obrazci
• Dokumenti v javni obravnavi
• Energetsko svetovalna pisarna Ensvet
• Epidemija koronavirus (COVID-19)
• Lokalno
• Projekti
• Prostorski akti v pripravi

NOVICE

Z dnevom suverenosti se bodo v petek na Vrhniki spomnili odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije

Zahteva po opustitvi enopartijskega komunističnega sistema, demokratizaciji in lastni državi je bila javno objavljena v znameniti 57. številki Nove Revije februarja 1987, v kateri so slovenski razumniki predstavili t. i. slovenski nacionalni program.

V naslednjih letih so se tovrstne zahteve krepile skozi različne dogodke - od afere JBTZ, prebiranja Majniške deklaracije, sprejema 81 ustavnih amandmajev, ustanovitve Demosa, do trenutka, ko so slovenski delegati zapustili kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Vse skupaj je aprila 1990 pripeljalo do prvih demokratičnih volitev in do oblikovanje demokratične vlade maja 1990. Tedaj so vlado vodile stranke, združene v koaliciji Demos.

Skupaj z novo vlado so stekle intenzivne priprave na osamosvojitev. 23. decembra 1990 je bil izveden prebiscit. Na podlagi rezultatov je nato slovenska skupščina 25. junija 1991 sprejela ustavni zakon za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS ter Deklaracijo o neodvisnosti. Dan pozneje je Slovenija na Trgu republike v Ljubljani slovesno razglasila samostojnost in neodvisnost.

A s tem se niso strinjale takratne oblasti Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), iz katere je Slovenija izstopala. Že naslednji dan so proti mejnim prehodom Slovenije z Italijo, Avstrijo in Madžarsko krenile enote jugoslovanske vojske (JLA), da bi "zavarovale enotnost SFRJ". Temu se je uprlo vodstvo novo nastajajoče države in sledil je neizbežen spopad JLA z enotami slovenske Teritorialne obrambe in policije.

Deseti dan vojne, 7. julija 1991, so ob posredovanju Evropske skupnosti Slovenija, Hrvaška (ki jo prav tako hotela ven iz SFRJ) in vodstvo SFRJ v Beogradu dosegli sporazum o prekinitvi ognja in trimesečni zamrznitvi projekta osamosvojitve. A še preden se je omenjeni rok izrekel, so takratne jugoslovanske oblasti spoznale, da Slovenije ne bo mogoče zadržati v Jugoslaviji, zato so stekli pogovori o odhodu JLA s slovenskega ozemlja.

Zadnji vojaki koprsko luko zapustili 25. oktobra ob 23.45

JLA se je iz Slovenije začela umikati že 20. oktobra, kot zadnji dan umika pa je bil določen 25. oktober. Že 21. oktobra je v Luko Koper priplula vojaška ladja Galeb, ki je na krov sprejela okoli tisoč vojakov. V naslednjih dneh so pripluli še črnogorski trajekt Sveti Štefan in dve vojaški transportni ladji, 25. oktobra pa tudi malteški trajekt Venus in vojaški trajekt PO-9. Slednja dva sta vkrcala še zadnje vojake JLA, ki so koprsko luko zapustili istega dne ob 23.45. Kot zadnji je slovensko morje zapustil trajekt Venus v prvih minutah 26. oktobra 1991.

Zadnji vojaki JLA so se umikali iz vseh vojaških objektov na območju Slovenije. "Čas do dokončnega umika je bil za pripadnike Teritorialne obrambe in policiste poln negotovosti, napetosti, nevarnosti izbruha novih oboroženih spopadov, pogajanj in nenazadnje prevzemanja izpraznjenih vojaških objektov v varovanje in upravljanje," je zapisano na spletni strani veteranskega združenja Sever.

Takratni obrambni minister Janez Janša je na eni od okroglih miz tudi opozoril, da umik enot JLA iz Slovenije ni bil tako samoumeven, posebej ker brionski sporazum kot tak ni predvideval umika JLA. Podlaga za umik je bil šele sklep predsedstva SFRJ, ki ga je vojaški vrh predlagal deloma pod vplivom Srbije z namenom, da okrepi enote ob mejah t. i. Velike Srbije, deloma pa je šlo za oceno vojaškega vrha, da ni bilo moč ponovno vzpostaviti enot JLA v Sloveniji, je dejal.

Državni praznik, ki pa ni dela prost dan

25. oktober kot dan suverenosti praznujemo od leta 2015, potem ko je predlog poslanca SMC Marjana Dolinška dobil široko podporo v DZ. Gre za državni praznik, ki pa ni dela prost dan. Kot je bilo zapisano v predlogu za uvedbo praznika, je njegov namen poudariti in utrjevati pomen suverene države. "25. oktober namreč predstavlja dan, ko je Slovenija ne le pravno formalno, temveč tudi dejansko postala suverena država, na katero smo ponosni tudi danes," je pisalo. Dodano je, da je cilj praznika opozarjati na spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter človečnost.

Osrednja slovesnost ob dnevu suverenosti bo letos v športni dvorani pri Osnovni šoli Antona Martina Slomška na Vrhniki, udeležil pa se je bo tudi predsednik vlade Marjan Šarec. Slovesnost pripravljata Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever v sodelovanju z svojima območnima združenjema na Vrhniki in v Ljubljani.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve ob dnevu suverenosti pripravlja več dogodkov. Med drugim v petek načrtujejo pogovorno omizje na temo 28. obletnice odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije, na katerem bosta gosta Janša in takratni vodja odseka za obrambo občine Grosuplje Marjan Balant.

Urad predsednika republike pa bo imel na dan suverenosti dan odprtih vrat. Obiskovalci si bodo lahko pod strokovnim vodstvom uslužbencev državnega protokola ob 11. uri ogledali poslopje predsedniške palače, pred predsedniško palačo pa bo medtem postrojena častna straža.

ARHIV