Znani Vrhničani

Karel Štirn (1910-2004)

Zgodnja leta

Rodil se je leta 1910 v hiši na Tržaški cesti, okoli 160 metrov od Mlinarjeve gostilne. Hiša še vedno stoji. V družini je bilo 9 otrok. V mladosti se je preživljal tako, da je s kolesom prodajal kruh. Nekako takrat je v njem vzcvetela velik ljubezen do kolesarjenja. Karel se spominja, da je v otroških letih vse njehovo bistvo okupiralo kolesarjenje. Doma je samo rekel: "Grem malo trenirat", in se odpodil s kolesom. Strastno je varčeval za novo, boljše kolo. Spominja se, kako je rekel svojemu nadrejenemu za dodatnih devet hlebcev kruha. Nadrejeni se je čudil, kje jih namerava Karel prodati. Karel je vztrajal, dobil dodatnih devet "štruc", in jih tudi prodal. Kolesaril je nekoliko dlje in našel kupce. Zaslužil je dodatnih 50 par ali celo en dinar, kar tistikrat res ni bilo veliko. A dinar na dinar - novo kolo. Karel pa je od tega dodatnega kolesarjenja pridobil mnogo več kot le denar za novo kolo: njegove mišice so pridobile na vzdržljivosti, kondiciji in eksplozivnosti. In kar je najpomembneje: naštudiral je tehniko gibanja s kolesom po ovinkih. To mu je, kakor se spominja, odločilno pripomoglo k mnogim zmagam.

Danes ga najdete v vrhniškem Domu upokojencev. Sivolas suhljat starček je, star 93 let in že osemkrat operiran. Na pogled popolnoma enak drugim ljudem njegove starosti. Kdo bi slutil, da se te zgubane roke in noge zmagovale na številnih kolesarskih tekmovanjih? Spoznajte Karla Štirna, kolesarskega prvaka Jugoslavije, večkratnega kolesarkega prvaka Slovenije, moža, ki je še v zrelih letih zlahka prehitel šest do sedem let mlajše tekmovalce. Tole je njegova zgodba.


Začelo se je...

Že kot otrok je tudi tekmoval. Vedno je bila prisotna trema. Karel se spominja, da se je od strahu ves tresel. Zaradi tega tudi ni nikoli zmagal, vedno pa je bil drugi ali tretji. Prvič je resneje dirkal leta 1928, star 18 let. Takrat je tudi prvič zmagal. "Upokojil" se je leta 1942, potem ko je 24 let nepremagano kraljeval v kolesarski srenji. oda tudi po umiku ni bilo konec izzivov. Na zadnjega je odgovoril, ko je bil star neverjetnih 40 let. Dogajalo se je v Zagrebu, ostali tekmovalci pa so bili stari od 18 pa do 22 let. "Vse sem jih nažgal", se spominja Karel Štirn. Čestitamo!
Na začetku je kolesaril v kolesarskem klubu Vrhnika, ki se je imenoval Nauportus. Nekaj časa je dirkal tudi v ljubljanskem kolesarskem klubu in celo v kolesarskem klubu Primorje, potem pa ga je v svoje vrste povabila kolesarska reprezentanca Slovenije.


Slovenci : Hrvati = 3:0

In kateri dogodek mu je najbolj ostal v spominu? Karel se najbolj spominja nekega hrvaškega izzivalca, ki je bil kolesarski prvak Hrvaške. Tekmovala sta v Sloveniji. Karel ga je v prvi tekmi prehitel za samo 6 metrov. Hrvat je hotel "revanš". V drugi rundi je sopihal za Karlom neverjetnih 20 metrov. "V kolesarstvu je to ogromno", pripomne Karel. Hrvaški "prvak" je imel slabo tehniko na ovinkih, kjer ga je preveč zanašalo. Karel teh problemov seveda ni imel. Hrvat po porazu pristopi h Karlu in mu reče "Še se bova videla!" Karel pa mu odgovori: "Ne bojim se te več". Kot zanimivost: starostna razlika je bila tolikšna, da bi lahko bil Karel temu Hrvatu najmanj oče!
In res je dobil Karel Štirn čez nekaj časa poziv za tekmovanje v Zagrebu. "Hrvati so igrali podlo", se spominja. Poziv so poslali prepozno, tako da se Karel ni imel časa pripraviti na tekmovanje. Najprej sploh ni nameraval iti, vendar si je kasneje premislil. In tako se je v Zagrebu prvak Hrvaške, mlad natreniran možak, na domačem terenu, pomeril s prvakom Slovenije, starejšim in nepripravljenim Karlom Štirnom, na njemu neznanem dirkališču. Zmagal je nihče drug kot naš favorit. "Hrvati tega niso nikoli preboleli, pa tudi izzvalec ne", se hahlja Karel. Dotlej so bili naši "južni bratje" nepremagljivi v kolesarstvu, še posebej na gorskih progah. S pojavom Karla Štirna je njihova zvezda začela zahajati. Slovenci smo končno vzdignili glavo.


Obdobje zmagoslavja

Od njegovega prvega dirkanja so se zmage vrstile kot po tekočem traku. 1931 je postal prvak Slovenije. Istega leta je zgolj na podlagi točk prejel tudi naslov prvaka Jugoslavije. Ta naslov je ponovno osvojil leta 1935. Zopet prvak Slovenije leta 1937. Nato je sledilo še pet let zmag, med njimi je za osvojeni naslov prvaka Notranjske prejel pokal od ljubljanskega župana. Karel Štirn je bil edini, ki je osvojil in tudi ničkolikokrat obranil naziv prvaka kolesarjenja v treh različnih kategorijah: gordki dirki (proga Gorica-Turjak), cestni dirki (proga Maribor-Slovenj Gradec) in na dirkališču. Te kategorije so si zaradi terena zelo različne. Nekdo je sicer lahko dober tako v gorski kot tudi v cestni dirki, bo pa nujno slab na dirkališču. In obratno: dober na dirkališču, a slab na cesti. Zaradi tega je Karel svojevrsten fenomen. A na žalost je po 24 letih kolesarjenja odstopil. Seveda ne za vedno, saj so se izzivi kar vrstili. Hrvati, Srbi, Bosanci, vsi so ga izzivali. Nobeden ga ni premagal. Niti tisti hrvaški prvak leta 1946 v Zagrebu. Izzivali so ga tudi različni športni klubi. Še najbolje so se odrezali Ljubljančani. Celjani, Kranjčani, Mariborčani mu niso nudili velikega izziva. Seveda je Karel tako prve kot druge brez izjeme puščal za sabo. Tekmoval je na Gorenjskem, Dolenjskem, v Kranju, Ptuju in Kočevju, v Srbiji, Hrvaški in Makedoniji. Veliko mu je pomagala vrhniška publika. Ne z denarjem, ker ga takrat tudi ni imela. Tisto pravo je bilo zanimanje, žar, zagnanost. Karel sam ne zna natančno opredeliti tisti čustvo, ki ga je vrhniška publika gojila do njega in katerega se še danes hvaležno spominja. Rekli bi lahko, da vrhniško občinstvo Karla Štirna vseskozi podpiralo 100%. To pa se na tekmovanjih še kako pozna. "Nikoli pa ni bilo zraven politike", pribije Karel. Politiki so sicer vedno nekaj govoričili, a od tega ni nikoli bilo nič. "Še na tekmovanja niso prišli", se spominja Štirn.


Štirnova skrivnost

In čemu Karel pripisuje svoje uspehe? Predvsem tehniki v ovinkih. "V ovinkih se je treba znati pravilno gibati in ohranjati ravnotežje", poučuje Karel. Če se giblješ napačno, te začne odnašati. Izgubiš hitrost, prednost, ravnotežje. Adijo možnosti za zmago. Natanko to se je zgodilo tistemu hrvaškemu prvaku. Pa oče bi mu lahko bil", se zopet spomni Karel.
Karel Štirn veliko da tudi na eksplozivnost. Treba se je odriniti, planiti in pustiti vse za sabo. Tako je Karel dosegal vse svoje zmage, tudi če so bili tekmovalci šest let ali še več mlajši od njega. Preprosto ni pustil, da bi mu pobegnili. Raje jim je pobegnil on. Seveda je pomemben tudi trening, veliko treninga. Razni mariborski in celjski klubi so opozarjali svoje člane: "Pazite na Štirna, ta je lisjak. Potrebno se bo nabrusiti (pripraviti)". Edini problem je bil, ker se je "nabrusil" tudi Karel.


Pozna leta

Starosti ne ubeži nihče. S tokom let je opešala tudi Karlova eksplozivnost in vztrajnost. Leta 1938 je Karel začel polagoma opuščati kolesarstvo. Popolnoma se mu ni odrekel in je z veseljem odgovoril na vse možne izzive. Dobil si je tudi drugo službo. Nekaj časa je bil celo športni trener ljubljanskih in vrhniških policistov. Karel na tej točki zopet poudarja, da ni imela politika tukaj nobenih prstov vmes. Nato si je našel drugo službo, v kateri je vztrajal vse do zasluženega penziona. Vmes je z žalostjo gledal razkroj slovenskega kolesarstva. Najbolj ga moti pomanjkanje tistega športnega zanosa in navdušenja. "Včasih si treniral kolesarjenje, tudi če nisi imel dobrega kolesa. Danes pa, če ni denarja za dobro kolo, tudi treninga ni!", se pritožuje Karel. Po njegovem današnjim profesionalnim kolesarjem manjka zagrizenosti.
OPOMBA: Karel Štirn je preminil 17.5.2004.


Kolesarstvo danes

To se odraža tudi v današnjem vrhniškem kolesarstvu, je prepričan Karl Štirn. Potrebna bi bila kolesarska sekcija, ki bi skrbela za finance in bi denarno pomagala kolesarjem. Mladi kolesarji odpadajo, je prepričan Karel. "Dobri si večinoma ne morejo kupiti dobrih koles, tisti bogatejši so pa "mehki"", razlaga. Predvsem pa je potrebno veliko treninga. Še posebej pa je potrebno naštudirati tehniko v ovinkih.

In sklepna misel? "Zapišite", mi je rekel Karel Štirn, "Zapišite, da nikoli in nikdar ni imela prste vmes politika". Očitno se mu je nek politikant v neki točki njegovega življenja zelo zameril. Kako in na kak način, pa vesta le Karel Štirn in tisti čudni politik.


KONTAKT

Telefon:
755-54-10

Fax:
750-51-58

URADNE URE

Ponedeljek
8.00 - 12.00
13.00 - 15.00

Sreda
8.00 - 12.00
13.00 - 17.00

Petek
8.00 - 13.00