ARHIV

Volitve 2010


Pogoji za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest, izobešanja transparentov ter najemanja stojnic
Poziv organizatorjem volilne kampanje za volitve župana in članov občinskega sveta Občine Vrhnika
Izjava kandidata za člana volilnega odbora
Predlog za člana volilnega odbora
Rokovnik volilnih opravil
Sklep o določitvi volišč
Odlok o določitvi volilnih enot za volitve župana in članov Občinskega sveta Občine Vrhnika
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o določitvi volilnih enot za volitve župana in članov Občinskega sveta Občine Vrhnika

Pravilnik objav na spletni strani www.vrhnika.si v predvolilnem obdobju

Seznam izžrebanih plakatnih mest, transparentov in stojnic

Glasovanje po pošti, na domu, na volišču za invalide

Rezultati glasovanja na volitvah za župana, Občinski svet in Svete krajevnih skupnosti v Občini Vrhnika, dne 10. oktobra 2010

OBVESTILO VOLIVCEM. predčasno glasovanje, zaupniki, glasovanja na domu, volišče dostopno invalidom


Obrazci




Predstavitev kandidatov za župana

V uredniškem odboru spletnih strani Občine Vrhnika smo pripravili kratke predstavitve kandidatov, ki se bodo na letošnjih volitvah potegovali za mesto župana Očbine Vrhnika.
Vsak teden bomo objavili po 2 vprašanji, skupaj z odgovori vseh štirih kandidatov. Upamo, da vam bodo odgovori vsaj deloma v pomoč pri volitvah.


OKOLIŠKE KRAJEVNE SKUPNOSTI SO DEL CELOVITE OBČINE. KAKO VIDITE NJIHOVO VLOGO V OBČINI?

VLADO PETEK: Krajevne skupnosti v občini moramo povezati s centrom tako prometno, kot tudi vsebinsko. Vsaka krajevna skupnost mora imeti koristi od centra občine, temu primerno bom zastavil tudi politiko financiranja projektov. Z vsako krajevno skupnostjo bom opravil pogovore o najbolj perečih problemih in o razvojnih projektih celotne občine, ki bi se lahko umestili v posamezno krajevno skupnost. Rešil bom tudi problematiko prometnih povezav posameznih krajevnih skupnosti s centrom občine.

ROMAN STRGAR: Večkrat sem že omenil, da bi lahko mestne soseske, javni zavodi in tudi občinska uprava povzeli veliko dobrega od teh krajevnih skupnosti. Predvsem v načinu delovanja, angažiranosti in doseženih rezultatih ob zelo omejenih sredstvih. Žal se pri teh sredstvih tudi krajevne skupnosti počutijo zelo prikrajšane. Zato je nujno potrebno narediti skupno in javno prioriteto razvojnih aktivnosti in tako resnično omogočiti uravnotežen razvoj celotne občine. Različne krajevne skupnosti imajo različne infrastrukturne težave in z odpravljanjem le teh bodo še prijaznejše za bivanje, ne samo te skupnosti, ampak tudi občina kot celota.

STOJAN JAKIN: Zagovarjam obstoj krajevnih skupnosti. V preteklosti je bilo kar nekaj programov speljanih izven mesta Vrhnike ravno po njihovi zaslugi. Na področju komunalnega urejanja, izgradnje športnih objektov, kakor tudi objektov družbenih dejavnosti je v krajevnih skupnostih, kjer so prebivalci aktivni in povezani, uspeh zagotovljen. Način življenja v manjših krajih je še vedno praviloma prijaznejši kot v mestu, zato je tudi povezanost večja. Pod nobenim pogojem se ne sme zavreti lokalne iniciative, v kolikor je ta v kontekstu razvoja kraja in občine. Tudi v bodoče se bom zavzemal za njihovo uspešno delo.

DR. MARJAN RIHAR: Zavzemam se za ohranitev močne vloge krajevnih skupnosti (KS). V zadnjih letih smo uvedli vrsto spodbud, ki aktivnim KS omogočajo dobro delovanje. KS redno dobijo denar za krajevne projekte. V občinski upravi je zaposlen referent, ki opravlja vsa finančna dela za KS ter svetuje pri vseh ostalih vprašanjih. Občinska ekipa je v tem mandatu obiskala vse KS ter se podrobno seznanila z njihovimi potrebami. Občinsko vodstvo redno vabi vodstva KS na usklajevanja, na zbore krajanov se uprava in župan vedno odzovejo. Rezultati so vidni v obliki novih cest, igrišč, parkov, itd., zato bom ta recept uspešnega sodelovanja še nadgrajeval.


VRHNIKA SE RADA POHVALI S SVOJIMI ZNAMENITOSTMI, A IMA ŠE VEDNO KAR NEKAJ PROBLEMOV NA TEM PODROČJU. KAKO BI VI PRIVABILI NA VRHNIKO IN V OKOLIŠKE KRAJE ŠE VEČ TURISTOV? KAJ KONKRETNO BI UREDILI?

ROMAN STRGAR: Turizem je ena od neizkoriščenih možnosti, ki pa ima izredno velik potencial. Vrhnika ima od mest v neposredni bližini prestolnice najboljšo lokacijo, poleg tega pa veliko naravnih, zgodovinskih in kulturnih znamenitosti. Nekatere od teh je potrebno nekoliko dodelati, vse pa bistveno bolje spromovirati. To bomo naredili v obliki »Blagovna znamka Vrhnika«, kjer bodo posamezne znamenitosti sestavljale privlačno celoto, ki bo privabljala turiste iz Slovenije in tujine. Za uspešni turizem moramo imeti celovito in usklajeno ponudbo, ne pa samo posamezne neizbrušene diamante.

STOJAN JAKIN: Nadaljeval bom izgradnjo kolesarske poti, s katero se bodo povezali Barje, naša občina, Ljubljana in okoliške občine, kar je velik potencial. Tudi sicer ima Vrhnika kup danosti, ki se slabo tržijo. Zgraditi bo potrebno skupno blagovno znamko s širšo prepoznavnostjo. S povezavo znamenitosti in njihovo predstavitvijo je že del naloge opravljen. Širšemu krogu je nujno predstaviti tudi manj znane, vendar kvalitetne prireditve na Vrhniki (Cankarjada, tek v Bevkah), kar bo povečalo število obiskovalcev in prepoznavnost, kar je tudi predpogoj za uspeh turizma.

DR. MARJAN RIHAR: Naša občina je lahko uspešna v trajnostno naravnanem počitniškem, izletniškem in poslovnem turizmu. Naš turizem mora temeljiti na zgodbah. V okviru teh se lahko tržijo že obstoječe ali nove etnološke, kulturne, naravne in kulinarične znamenitosti. K nam bodo turiste privabile zgodbe o Argonavtih, Lintevrnu, mostiščarjih, čolnarjih, mlinarjih, opekarjih, usnjarjih, obrambnih linijah itd. Zato si bom prizadeval, da bomo načrtno uredili naše bisere od Močilnika, Barja do hribovitih območij, ustvarili zgodbe ter jih zaščitili z blagovno znamko. Začenjamo s Starim malnom.

VLADO PETEK: Danes v turizmu prodajamo zaključene celote. Vrhnika ima precej znamenitosti, Cankarja, koliščarje, Argonavte, Lintvern, izvire Ljubljanice, vendar moramo turistom ponuditi celostno ponudbo. Turiste moramo tudi zadržati, zato moramo razviti pestrost ponudbe. Na Vrhniki manjka muzej, kjer bi na ogled lahko postavili tudi vse izkopanine in najdene predmete iz širšega področja Barja. Muzej bi privabil veliko število obiskovalcev iz celotne Slovenije in tudi širše. Sam si bom osebno zelo prizadeval za oživitev muzeja, ki bi lahko bil v »Stari pošti« (bivša Lovrenčičeva hiša).


KAKO GLEDATE NA OBJEKTE NEKDANJE IUV – KOT NA ZAMUJENO PRILOŽNOST OBČINE ALI KOT NA MOŽNOST NOVIH IZZIVOV?

STOJAN JAKIN: 
Lokacija nekdanje IUV je ena izmed boljših lokacij na Vrhniki, ki bi se lahko porabila v najrazličnejše namene. Lokacija ima trenutno namembnost industrije in bo do nadaljnjega taka ostala. Po podatkih, ki jih imam, obstaja zanimanje za nakup prostorov, nekaj pa je že prodanih. Dejavnosti v teh prostorih nikakor ne smejo več onesnaževati okolja, pač pa je potrebno tudi v primeru, ko bo dejavnost podobna dosedanji, preprečiti škodljive vplive. Nagibam se k spremembi namembnosti v smer, ki bi smiselno povezovala vrhniške znamenitosti, kot so izviri Ljubljanice, Bistra in Ljubljansko barje, torej v turizem.

DR. MARJAN RIHAR: Proizvodni objekti IUV se prodajajo v paketu v vrednosti okrog 10 milijonov EUR. Občina sama takega finančnega zalogaja ne more pokriti, kaj šele dodatno vlagati v gradbeno in ekološko sanacijo. Resnična priložnost za občino je preoblikovanje tega prostora v novo rabo. Po mojem prepričanju bi moral biti namenjen za storitvene, družbene in turistične dejavnosti. O rabi prostora in tudi o možnih sovlaganjih občine moramo čim prej doseči soglasje ter na tej osnovi sprejeti strateški načrt. Priprava in vodenje postopkov v to smer bo zato ena izmed mojih prvih nalog v novem mandatu.

VLADO PETEK: IUV še ni zamujena priložnost. Vendar bo to lahko postala, če bo občina ostala pasivna in čakala na razvoj stečajnega postopka. Po mojih informacijah se stečajna upraviteljica za t.i. Konfekcijo že dogovarja s potencialnim kupcem, ki želi graditi varovana stanovanja in dom za ostarele. To ocenjujem kot dobro rešitev. Na področju proizvodnje in čistilne naprave pa bi bilo smiselno vzpostaviti pogoje za Tehnološki park ali gospodarsko cono. Kot novoizvoljeni župan se bom vključil v proces reševanja prostora s prostorskimi predlogi in s sodelovanjem s potencialnimi investitorji.

ROMAN STRGAR: Žal je najprej izgubljena priložnost. Z IUV je Vrhnika izgubila družbo, ki je v preteklosti zelo veliko dala Vrhniki in Vrhničanom. Zaradi nesrečnega konca družbe, pa nam danes njeni objekti ne samo nudijo možnosti novih izzivov, ampak zahtevajo nujne rešitve zaradi problemov urejenosti prostora in ponudbe novih delovnih mest. V kriznih časih za gospodarstvo rešitve ne bodo lahke, vendar so možne. Potrebno bo sodelovanje občine v stečajnem postopku in pri iskanju novih investitorjev. Tu pa se bo potrebno ozreti na svetovni trg in samo delovanje v lokalnem okolju ne bo dovolj.




KAKO BI POSKRBELI ZA GOSPODARSKI DEL OBČINE?

DR. MARJAN RIHAR: Nadaljeval bom s pripravo in izvajanjem prostorskih načrtov za področja, ki so predvidena za intenzivno gospodarsko rabo na Tojnicah, v Sinji Gorici in drugod. V opuščena industrijska in degradirana področja si bom prizadeval pripeljati nove programe z višjo dodano vrednostjo proizvodov in storitev. Z organizacijskimi in finančnimi ukrepi bom spodbujal turistične programe, pridelavo domačih pridelkov in izdelkov, prodajo na tržnicah ter programe samozaposlitev. Prizadeval si bom, da od gospodarskega razvoja ne bodo bogateli tuji investitorji ampak, da bodo naši občani imeli delo in zaslužek.

VLADO PETEK: Občina mora z aktivno vlogo pomagati ustvarjati nova delovna mesta. Zato bom v občini pristopil h končni ureditvi problematike obrtne cone Sinja gorica in poskrbel za prostorsko umestitev nove gospodarske in obrtne cone.
Tako bom vzpostavil prostorske pogoje, omogočil pa bom tudi finančne spodbude za privabljanje novih podjetij, razvoj turizma in malega gospodarstva. Prisluhnil bom tudi domačim podjetjem in obrtnikom in storil vse, da se jim omogoči investiranje v domačem podjetju. Vrhnika ima odlično lokacijo in prometne zveze, zato mora postati želena destinacija za vlaganje.

ROMAN STRGAR: Najprej je potrebno zaustaviti odhajanje podjetnikov in gospodarskih družb iz naše občine, ki je v zadnjih letih bistveno preveliko. Hkrati pa moramo vzpodbuditi nove domače podjetnike in privabiti investitorje iz okolice in tujine, da v občini zaženejo nove projekte in tako ponudijo Vrhničanom nova kakovostna delovna mesta. Občina mora, poleg promocijskega dela, omogočiti predvsem dosegljivo in konkurenčno ponudbo infrastrukture, administrativno pomoč in ne oviranje in pa razumno davčno politiko. Pri cilju pridobiti kakovostna nova delovna mesta pa ne bomo pozabili na varovanje okolja, katerega obremenitve se morajo zmanjšati.

STOJAN JAKIN: V zadnjih letih smo priča upadanju števila delovnih mest na območju občine Vrhnika z zapiranjem tovarn in selitvijo proizvodnje v druge zanimivejše občine. Oživitev gospodarstva je možna z zagotovitvijo primernih pogojev poslovanja, katere bi realiziral z izgradnjo novih površin primernih za dejavnosti, kakor tudi z izboljšanjem pogojev na že obstoječih (Tojnice, Sinja Gorica). Zemljišča je potrebno urediti z infrastrukturo in cestnimi povezavami. Nadalje je potrebno vspodbuditi ustanavljanje novih družb skozi poslovno svetovanje in ustanavljanjem podjetniških skladov. Vse to mora občina zagotoviti skozi svoj proračun.



SOSEDNJE OBČINE SE HVALIJO Z VELIKIMI UPRAVNIMI CENTRI, KI ZDRUŽUJEJO LOKALNE IN DRŽAVNE SLUŽBE. PODPIRATE TO IDEJO TUDI NA VRHNIKI OZIROMA KJE BI LAHKO STAL TAKŠEN CENTER?

VLADO PETEK: Prepričan sem, da mora imeti Vrhnika svoj Upravni center. Geodetska uprava se je v preteklem letu že preselila v Logatec. Če želimo imeti v prihodnosti na Vrhniki še vedno sedež Upravne enote, Davčno upravo in druge državne službe, je treba takoj zagotoviti prostor in pričeti z aktivnostmi za izgradnjo novega Upravnega centra. Urediti ga nameravamo na lokaciji, kjer bo zagotovljeno dovolj parkirnih mest, tudi za invalide. Ena izmed možnih lokacij je objekt poleg Cankarjevega doma (bivši rokodelski dom), kjer je občina že solastnica objekta in lastnica zemljišč okoli objekta.

ROMAN STRGAR: Ustrezna lokacija za nov center je manjši problem, nekoliko večji je zbrati potrebna finančna sredstva, največji pa najti novo vsebino in najemnike za prostore, ki jih sedaj uporabljajo omenjene službe. Brez teh pa bodo stavbe propadale (ne pozabimo Lovrenčičeve hiše)in okoli Cankarjevega spomenika bi zopet imeli mestna strašila, kar ne smemo dovoliti. Sem za ustrezno obnovo, dograditev in eventualno povezavo teh objektov in tako bodo državne in lokalne službe dobile ustrezne prostore, samo mesto pa lep center. Poleg tega je v neposredni bližini precej parkirnih mest, kar je dodatna prednost za zaposlene in občane, kot koristnike njihovih storitev.

STOJAN JAKIN: Uspešnost dela občne se lahko poveča tudi s primernim upravnim centrom. Način kot je prisoten danes na Vrhniki, ko so službe razdrobljene v večjih objektih ni najbolj prijazen do občanov. Zato se bom zavzel za izgradnjo upravnega centra s katerim bodo združene vse upravno-administrativne službe na enem mestu. V preteklosti je bilo obravnavanih že več možnih lokacij, katere so se izkazale za primerne, nekatere pa za pomanjkljive. Možnost umestitve novega centra obstaja na lokaciji sedanje občine z izgradnjo prizidka, ali pa z izgradnjo novega centra. Le-ta bi lahko bil umeščen v sklop vojašnice na Stari Vrhniki, katero bo po odhodu vojske ponovno pirdobila občina Vrhnika. Možne so tudi druge lokacije, vendar pod pogojem, da bodo zagotovljeni normalni dostopi in zadostno število parkirnih mest.

DR. MARJAN RIHAR: Seveda podpiram. Prizadevanja za postavitev upravnega centra tečejo že več let. Pri tem občina tesno sodeluje z državo, ki bi bila tudi investitor večjega dela. Država financira samo novogradnje, zato smo preverili več lokacij, zelo natančno pa lokaciji ob obstoječi upravni stavbi ter na zelenici pred trgovino Mercator na Ulici 6. maja. Prva zaradi varstva naravne in kulturne dediščine ni sprejemljiva, druga pa je. Podpiram projekt, po katerem naj bi se načrtoval kompleten center, gradnja pa bi potekala fazno: najprej državni del centra, ob ugodni finančni situaciji pa še občinski.


ŠPORTNI PARK JE ŽE ZDAVNAJ PREŽIVET KOMPLEKS, KI NUJNO POTREBUJE OBNOVO OZIROMA VSEBINSKO OBOGATITEV. KAKO GA VIDITE VI?

ROMAN STRGAR: Govorimo o športnem parku v centru mesta (na srečo imamo še precej športnih parkov po vaseh), ki je po obsegu primeren, po izgledu in vsebini pa precej manj. Predvsem mu dela sramoto objekt, ki se je včasih imenoval bazen, zato ga je potrebno oživiti in okoli njega oblikovati ponudbo (odbojka, skate park, gostinstvo …), ki bo privabljala mlade in starejše. V parku je lep primer uspešnega delovanja teniški klub, ki si zasluži tudi pokrita igrišča, da bo njegov utrip čutiti čez celo leto. Poleg primernega vzdrževanja ostalih igrišč in spremljajoče infrastrukture, bi poudaril še navezavo na Ljubljanico, ki odpira nove možnosti.

STOJAN JAKIN: Športni park bomo obnovili. Povezali bomo razdrobljene enote, saj način, kakršen je danes, ni smiselen. Posamezna igrišča so na različnih lokacijah in med seboj nimajo prave povezave. S projektom optimizacije bomo pridobili dodaten prostor, ki ga bomo izkoristili za nove športne površine in nove športne objekte. Za obstoječe objekte, ki se izvajajo v sklopu stadiona in njegovi okolici je potrebno zagotoviti pomožne prostore, kot so gardarobe, sanitarije in skladišča. Le-ti bodo nameščeni pod tribuno. Poleg se bodo lahko zagotovili še prostori za vadbo, ki jih na Vrhniki kronično primanjkuje.

DR. MARJAN RIHAR: Športni park ima edinstveno lego v centru mesta, v bližini šol in ob Ljubljanici. Sam ga vidim skupaj s kompleksom knjižnice prvenstveno kot prostor za vsakodnevno medgeneracijsko druženje občanov na pokritem bazenu, teniških igriščih in balinišču, na plezalni steni in rolkarskem poligonu, na urejenih zunanjih tribunah in igriščih ter ob obrežju Ljubljanice z možnostjo čolnarjenja. Večino tega je tudi upoštevano v projektni nalogi, ki je že izdelana in je dobra osnova za gradbeno prenovo, investiranje in upravljanje, vse skupaj pa izvedljivo z javno zasebnim partnerstvom.

VLADO PETEK: Športni park, ki ga bomo obnovil, bo postal srce vrhniškega druženja in je ena glavnih točk mojega programa. Mladim na Vrhniki bomo vrnil bazen, kjer so uživali v poletnih mesecih. Nogometnemu igrišču bomo zagotovili nove pokrite tribune, ljubiteljem tenisa pokrita teniška igrišča, obnovili bomo igrišča za odbojko. Prav tako bomo obnoviti površine za atletiko s sodobnimi napravami in tekaškimi stezami. V sklopu športnega parka bomo zagotovili tudi površine za mladinsko središče, kjer se bo mladina družila in srečevala. Športnemu parku je potrebno dodati tudi gostinsko ponudbo.



KAJ BI POSTORILI ZA VEČJE VARSTVO OKOLJA? NENAZADNJE VRHNIKA ŽE LETA ČAKA NA ČISTILNO NAPRAVO.

STOJAN JAKIN: Varstvo okolja in ureditev infrastrukture sta moji prioritetni usmeritvi, saj se s tem ukvarjam že vrsto let. CČN Vrhnika bo zgrajena do konca mandata, ravno tako bo zgrajena večina kanalizacije na Vrhniki, Stari Vrhniki, Verdu in Sinji Gorici, saj je to obveznost, ki jo moramo zaradi svoje velikosti tudi izpolniti do EU. Osnovna naloga bo očistiti Ljubljanico do te mere, da se bo vanjo vrnilo življenje. To bo osnova za nadaljnji razvoj vseh panog začenši s turizmom. Na ta način bo Vrhnika pridobila večje število prepotrebnih novih delovnih mest. Zanemarili ne bomo tudi ostalih področij varstva okolja kot je ravnanje z odpadki, varstvo zraka, itd.

DR. MARJAN RIHAR: Intenzivno bom nadaljeval z gradnjo kanalizacij v skladu s sprejetim programom »Čisto porečje Ljubljanice«. Po izgradnji v Verdu se program letos nadaljuje na področju Dobovičnikove, vsako naslednje leto pa še v ostalih naseljih, vključno z gradnjo čistilne naprave na Tojnicah. S širitvijo plinskega omrežja, uvajanjem rabe geotermalne in sončne energije ter zmanjšanjem prometa v naseljih se bo izboljšala kakovost zraka. Občane, predvsem mlade, bom vztrajno spodbujal k odgovornemu odnosu do okolja.

VLADO PETEK: Takoj moramo dokončati zamujeni projekt izgradnje nove čistilne postaje za komunalne odplake, ki se zdaj izlivajo v Ljubljanico. Spodbujal bom tudi ekološko pridelavo kmetijskih izdelkov z vzpostavitvijo nove tržnice. S spodbujanjem ločevanja odpadkov in čistilnimi akcijami bom krepil občutek za okoljevarstvo med občani. Mojo podporo ima tudi civilna iniciativa Vrtnarije, ki se bori proti smradu v njihovi okolici. Naredil bom novo občinsko strategijo, ki bo odpravila oz. omejila onesnaževanje okolja in v celoti omejila vsakršno poslabšanja pogojev življenja Vrhničanov.

ROMAN STRGAR: Moja usmeritev bo, da najprej bistveno zmanjšamo rast virov onesnaževanja. Zaščititi moramo vire pitne vode, ki bo bogastvo prihodnosti. Zato bo nujna izgradnja sistema čiščenja odpadnih voda, kar bo v prihodnjih letih zahtevalo ogromno finančnih sredstev, ki jih bo občina v veliki meri morala pridobiti iz evropskih in državnih skladov. Občina bo delovala tudi na področju zmanjševanja onesnaženosti zraka, na kar prevečkrat pozabljamo. Skozi občino teče avtocesta, ki je velik onesnaževalec (izpusti in hrup), zato bomo skrbeli, da bodo nove poslovne dejavnosti manj obremenjevale okolje od predhodnih. Natura 2000 in krajinski park bosta naša priložnost in ne ovira.


ALI JE NA VRHNIKI POSKRBLJENO ZA MLADE OZIROMA KAJ BI POSTORILI ZA TO GENERACIJO ?

DR. MARJAN RIHAR: Mladi imajo različne interese. Kljub možnostim udejstvovanja v številnih športnih, kulturnih in mladinskih društvih v mestu in vaseh, želijo še več zabave in več druženja. Zato bom podprl pobude za pridobitev novih prostorov, ki bi jih zasnovali po svojih zamislih, v njih pa poleg zabave izvajali tudi programe medgeneracijskega druženja, podjetništva in soupravljanja lokalnih zadev. Uresničljive možnosti vidim v stavbi bivšega vrtca ob Tržaški ter v sklopu prenovitve knjižnice in športnega parka

VLADO PETEK: Trenutni župan za mlade v občini ni dovolj poskrbel. Zgradil bom mladinski center, ki bo osrednja točka druženja za mlade. Zgradil bom športni park in obnovil bazen in površine za rekreacijo. Postavil bom skate park in zimsko mobilno drsališče. Za mlade družine bom naredil več sprehajalnih poti.
V sodelovanju z državo bom izvedel projekt za pridobitev srednje šole ali gimnazije.
Uredil bom podaljšanje ljubljanske avtobusne mestne linije do Vrhnike in s tem pocenil avtobusni prevoz za mlade. Uvedel bom županov dan (petek), ko bodo mladi s svojimi pobudami lahko prišli do mene.

ROMAN STRGAR: Sam ne bi govoril o tem, ali je za njih »poskrbljeno« ali ne. Poskrbeti moramo predvsem za najmlajše (vrtci, šole, prostočasne aktivnosti…), medtem ko moramo dati odraščajoči mladini predvsem infrastrukturne in organizacijske možnosti, da bodo lahko uspešno in zadovoljno udejanjali svoje potrebe in interese v športu, kulturi in zabavi. Razširili bomo otroške delavnice in prireditve, mladini pa omogočili središče za njihovo druženje. Tu je priložnost predvsem bazen z dopolnilnimi aktivnostmi (skate park, odbojka…). Podpirali bomo dejavnosti klubov in društev, ki vključujejo mlade.

STOJAN JAKIN: Za mladino je na Vrhniki poskrbljeno le delno, obstajajo določene institucije in programi, ki so namenjeni mlajši generaciji. Potrebno bo dopolniti že obstoječe programe in zanje nameniti še dodatna sredstva. Predvsem na področju športa in kulture (po meni razpoložljivih podatkih namenimo v vrhniški občini bistveno manj sredstev za šport, kot je povprečje v Sloveniji). V prihodnje bo potrebno posebno pozornost usmeriti predvsem na mlade, ki so na prehodu iz osnovne v srednjo šolo, kajti ti so zaradi spremembe okolja najbolj ranljivi.





KONTAKT

Telefon:
755-54-10

Fax:
750-51-58

URADNE URE

Ponedeljek
8.00 - 12.00
13.00 - 15.00

Sreda
8.00 - 12.00
13.00 - 17.00

Petek
8.00 - 13.00