Anton Moljk
Predstavitev
1916 – 1998
Dr. Anton Moljk se je rodil leta 1916 na Vrhniki. Maturiral je na klasični gimnaziji v Ljubljani leta 1934, diplomiral pa leta 1938 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz matematične fizikalne skupine. Leta 1940 je postal asistent na fizikalnem inštitutu tehniške fakultete. Leta 1946 je postal docent, leta 1960 izredni in leta 1962 redni profesor na Oddelku za fiziko FNT Upokojen je bil leta 1986. Po upokojitvi je vodil permanentno izobraževanje srednješolskih profesorjev do svoje smrti leta 1998. Leta 1999 mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužni profesor – profesor emeritus.
Anton Moljk je ustanovitelj fizikalne šole na naši Univerzi in je odločilno vplival na njen razvoj. Takoj po vojni je poskrbel za materialno osnovo, ki je omogočila razvoj eksperimentalnega dela v fiziki, kar je v tistih časih zahtevalo izreden napor. Organiziral je delavnice, fizikalni praktikum, še zlasti pa se je zavzel za opremo osnovnega kurza fizike z bogato zbirko sodobnih eksperimentov. Načelo, da so pri takih predavanjih poskusi osnovni ključ razumevanja, se je predvsem po Moljkovi zaslugi dosledno uveljavilo in tudi razširilo na pouk na naših srednih šolah.
Bil je ustanovitelj študija tako imenovane tehniške fizike leta 1950, s čemer je uspelo zelo povečati število študentov. Tako so se lahko nekaj let kasneje mladi fiziki v večji meri začeli uveljavljati na raziskovalnih ustanovah, pa tudi v industriji in v šolah. Moljk se je predvsem zavzemal za eksperimentalna področja pouka in eksperimentalnega dela.
Še dolgo je Anton Moljk z novimi idejami in z organizacijskimi posegi prispeval k izpolnjevanju naše fizikalne šole, ki si je kmalu pridobila mednarodni ugled. Zavzel se je, da so fiziki končno skupaj z matematiki prišli do lastne stavbe, ki je rešila prostorski problem šole. Projekt je nastajal po njegovih zamislih in skrbno je nadzoroval gradnjo, zlasti kar se tiče njene funkcionalnosti.
Brez profesorja Moljka tudi ne bi imeli šolskega reaktorja Triga v Podgorici, ki je zanj v Beogradu prispeval svoj ugled.
Težišče raziskovalnega dela Antona Moljka je bilo na področju nizkoenergijskih sprememb pri jedrih in nizkoenergijskih rentgenskih prehodov pri atomih. V ta namen je pred leti konstruiral tako imenovane brez stenske proporcionalne števce, po katerih ga v svetu še danes poznajo. Posebej je treba omeniti uvedbo Moessbauerjeve spektroskopije in prve pobude za delo z laserji. Nekaj časa je delal tudi v tujini: v Baslu, V Parizu in večkrat na univerzi v Glasgowu. Na povabilo organizatorjev je predaval na znanstvenih konferencah v Atlanti, Heidelbergu, na Ohridu, v Badnu, Rimu in drugod. Njegova bibliografija obsega 87 znanstvenih in strokovnih del in več poljudnih člankov in izvedenih del.
Dal je pobudo za pripravo učbenika za fiziko in ga skupaj z Ivanom Kuščerjem tudi napisal. Učbenik, ki ga odlikuje navajanje k razmišljanju, so uporabljali vrsto let v srednjih šolah, koristil pa je tudi mnogim študentom na univerzi. Učbenik je doživel več izdaj; prav zdaj je v pripravi četrta, predelana izdaja.
Anton Moljk je vse življenje opozarjal na hiter razvoj naravoslovnih znanosti, na potrebo po stalnem izobraževanju. Zato je po upokojitvi skrbel za permanentno izobraževanje srednješolskih profesorjev. Organiziral je predavanja domačih in tujih profesorjev in raziskovalcev. Trudil se je s povezavo z oddelki za fiziko na drugih univerzah. Veliko skrbi je posvečal pripravi različnih eksperimentalnih seminarjev, kjer je teklo praktično izpopolnjevanje v sodobnih merilnih metodah. Poudarjal je pomembnost uporabe računalnikov pri pouku. Rednih srečanj, ki so bila ob sobotah, se je udeleževalo stalno rastoče število aktivnih profesorjev, kar priča, da so bile predstavljene teme iz novih področij primerno izbrane.
Bil je pobudnik za organizacijo magistrskega študija za srednješolske profesorje in predavatelj na tem študiju.
Anton Moljk je bil vedno rad pripravljen strokovno in organizacijsko sodelovati tudi izven svojega poklica. Prva leta po vojni je bil zlasti aktiven v Prirodoslovnem društvu, kasneje pa v društvu matematikov in fizikov, katerega ustanovitev leta 1946 je bila v veliki meri njegova zasluga. Že leto kasneje je ustanovil strokovno glasilo »Obzornik za matematiko in fiziko« in še drugače je bil v društvu aktiven, nekaj časa kot njegov predsednik. Leta 1985 je organiziral mednarodno fizikalno olimpijado za učence srednjih šol, ki jo lahko štejemo kot velik uspeh. Moljk je bil med ustanovitelji in tudi dolgoletni urednik mednarodne EPS revije »Fizika«. Bil je ustanovitelj zvezne revije »Nuklearna fizika« in več let njen urednik. Bil je tudi predsednik strokovnega odbora zvezne komisije za nuklearno energijo in kasneje predsednik komisije za fiziko v zveznem svetu za pospeševanje znanstvene dejavnosti, direktor Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko, član strokovnega odbora, član strokovnega sveta Zavoda za šolstvo republike Slovenije in kasneje član republiškega sveta za vzgojo in izobraževanje. Bil je predsednik znanstvenega sveta Inštituta J. Stefan in predsednik Centra za razvoj univerze.