Skoči do osrednje vsebine

Anton Moljk

Predstavitev

Oseba nima fotografije Anton Moljk 2003

1916 – 1998

Dr. Anton Moljk se je rodil leta 1916 na Vrhniki. Maturiral je na klasični gimnaziji v Ljubljani leta 1934, diplomiral pa leta 1938 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz matematične fizikalne skupine. Leta 1940 je postal asistent na fizikalnem inštitutu tehniške fakultete. Leta 1946 je postal docent, leta 1960 izredni in leta 1962 redni profesor na Oddelku za fiziko FNT Upokojen je bil leta 1986. Po upokojitvi je vodil permanentno izobraževanje srednješolskih profesorjev do svoje smrti leta 1998. Leta 1999 mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužni profesor – profesor emeritus.

Anton Moljk je ustanovitelj fizikalne šole na naši Univerzi in je odločilno vplival na njen razvoj. Takoj po vojni je poskrbel za materialno osnovo, ki je omogočila razvoj eksperimentalnega dela v fiziki, kar je v tistih časih zahtevalo izreden napor. Organiziral je delavnice, fizikalni praktikum, še zlasti pa se je zavzel za opremo osnovnega kurza fizike z bogato zbirko sodobnih eksperimentov. Načelo, da so pri takih predavanjih poskusi osnovni ključ razumevanja, se je predvsem po Moljkovi zaslugi dosledno uveljavilo in tudi razširilo na pouk na naših srednih šolah.

Bil je ustanovitelj študija tako imenovane tehniške fizike leta 1950, s čemer je uspelo zelo povečati število študentov. Tako so se lahko nekaj let kasneje mladi fiziki v večji meri začeli uveljavljati na raziskovalnih ustanovah, pa tudi v industriji in v šolah. Moljk se je predvsem zavzemal za eksperimentalna področja pouka in eksperimentalnega dela.

Še dolgo je Anton Moljk z novimi idejami in z organizacijskimi posegi prispeval k izpolnjevanju naše fizikalne šole, ki si je kmalu pridobila mednarodni ugled. Zavzel se je, da so fiziki končno skupaj z matematiki prišli do lastne stavbe, ki je rešila prostorski problem šole. Projekt je nastajal po njegovih zamislih in skrbno je nadzoroval gradnjo, zlasti kar se tiče njene funkcionalnosti.

Brez profesorja Moljka tudi ne bi imeli šolskega reaktorja Triga v Podgorici,  ki je zanj v Beogradu prispeval svoj ugled.

Težišče raziskovalnega dela Antona Moljka je bilo  na  področju  nizkoenergijskih  sprememb pri jedrih in nizkoenergijskih rentgenskih  prehodov  pri  atomih.  V ta namen je pred leti konstruiral tako imenovane brez stenske proporcionalne števce, po  katerih  ga  v  svetu  še danes poznajo. Posebej je treba omeniti uvedbo Moessbauerjeve spektroskopije in prve pobude za delo z laserji. Nekaj časa je delal  tudi  v tujini:  v Baslu,  V Parizu in večkrat na univerzi v Glasgowu. Na povabilo  organizatorjev  je  predaval  na znanstvenih konferencah v Atlanti, Heidelbergu, na Ohridu, v Badnu, Rimu in drugod. Njegova bibliografija obsega 87 znanstvenih in strokovnih del in več poljudnih člankov in izvedenih del.

Dal je pobudo za pripravo učbenika za fiziko in ga skupaj  z  Ivanom  Kuščerjem  tudi napisal. Učbenik, ki ga odlikuje navajanje k razmišljanju, so uporabljali vrsto  let  v  srednjih šolah, koristil pa je tudi mnogim študentom na  univerzi.  Učbenik  je  doživel  več izdaj;  prav  zdaj je v pripravi četrta, predelana izdaja.

Anton Moljk je vse življenje opozarjal na hiter  razvoj  naravoslovnih  znanosti,  na  potrebo po stalnem izobraževanju. Zato je po upokojitvi skrbel za permanentno izobraževanje srednješolskih profesorjev. Organiziral  je  predavanja  domačih  in  tujih  profesorjev  in raziskovalcev. Trudil se je s povezavo z oddelki za fiziko na drugih univerzah. Veliko skrbi je posvečal pripravi različnih  eksperimentalnih  seminarjev,  kjer  je  teklo  praktično izpopolnjevanje  v  sodobnih  merilnih  metodah.  Poudarjal  je  pomembnost   uporabe računalnikov pri pouku. Rednih srečanj, ki so bila ob sobotah, se je udeleževalo stalno rastoče število aktivnih profesorjev, kar priča, da so  bile  predstavljene  teme  iz  novih  področij  primerno izbrane.

Bil je pobudnik za organizacijo magistrskega študija za srednješolske profesorje in predavatelj na tem študiju.

Anton Moljk je bil vedno rad pripravljen strokovno in organizacijsko sodelovati tudi izven svojega poklica. Prva leta po vojni je bil zlasti aktiven v Prirodoslovnem društvu, kasneje pa v društvu matematikov in fizikov, katerega ustanovitev leta 1946 je bila v veliki meri njegova zasluga. Že leto kasneje je ustanovil strokovno glasilo »Obzornik za matematiko in fiziko« in še drugače je bil v društvu aktiven, nekaj časa kot njegov predsednik. Leta 1985 je organiziral mednarodno fizikalno olimpijado za učence srednjih šol, ki jo lahko štejemo kot velik uspeh. Moljk je bil med ustanovitelji  in tudi dolgoletni  urednik   mednarodne EPS revije »Fizika«. Bil   je   ustanovitelj   zvezne  revije »Nuklearna fizika« in več let njen urednik. Bil je tudi predsednik strokovnega odbora zvezne komisije za nuklearno energijo in kasneje predsednik komisije za fiziko v zveznem svetu za pospeševanje znanstvene  dejavnosti,  direktor  Inštituta  za  matematiko,  fiziko  in  mehaniko, član strokovnega odbora, član strokovnega sveta Zavoda za šolstvo  republike  Slovenije  in kasneje  član  republiškega   sveta  za  vzgojo  in  izobraževanje.  Bil  je  predsednik  znanstvenega sveta  Inštituta  J. Stefan   in  predsednik   Centra  za  razvoj  univerze.