Razstava del Simona Ogrina v cerkvi sv. Trojice

Razstavo je pripravilo Društvo Nauportus Viva skupaj z Župnijo Vrhnika in Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika.
»Ob 150. obletnici rojstva Ivana Cankarja in 150 let od smrti Dragotina Ketteja letos hkrati obeležujemo tudi 175 let od rojstva Simona Ogrina. V počastitev teh treh jubilejev smo pripravili razstavo njegovih del. Velik del razstavljenih slik je podaril slikarjev vnuk Rafael Javornik, nekaj del iz Ogrinove osebne zbirke pa je prispevala tudi njegova pravnukinja Mojca Lorber,« je pojasnila predsednica društva Nauportus Viva Marta Samotorčan.
Razstava, ki bo na ogled do vključno 16. maja, obiskovalcem ponuja večja platna, skice, kataloge z ornamenti in posmrtno masko slikarja, ki jo je izdelal Stane Dremelj. V sami cerkvi sta stalno na ogled tudi dve Ogrinovi freski na levi in desni strani ladje.
Umetnostna zgodovinarka Simona Kermavnar je Ogrina predstavila kot enega najpomembnejših predstavnikov cerkvenega slikarstva poznega 19. stoletja na Slovenskem. »Njegovo delo odraža temeljne značilnosti nazarenske umetnosti in historizma ter jasno kaže na tesno povezanost umetnosti z verskim in družbenim okoljem tistega časa,« je poudarila.
Ogrin je bil predvsem sakralni slikar in freskant. Njegova dela najdemo po vsej Sloveniji in na Hrvaškem (Trsat, Split, Metković). Največ je ustvarjal poslikave prezbiterijev, križeve poti, božje grobove, vaške kapelice in cerkvene bandere. Najraje je upodabljal Sveto Trojico in marijanske motive. Njegov slog je nazarenski – globoko religiozen, idealiziran, z močnim vplivom Janeza Wolfa, a hkrati bolj risarski in ploskovit. Od leta 1885 do smrti je sam vodil natančno evidenco naročil: izvedel je približno 30 prezbiterijev, 18 križevih potov, 16 kapelic in veliko drugih del. Na Vrhniki lahko njegove poslikave občudujemo v cerkvi sv. Pavla na Hribu in v cerkvi sv. Trojice. Bil je tudi učitelj slikanja al fresco ter avtor priročnika za slikanje na svež zid.
Odprtje razstave je zbudilo veliko zanimanje – cerkev je bila nabito polna. Med gosti so bili tudi predstavniki iz Metkovića, kjer je Ogrin poslikal cerkev sv. Ilije, s čimer se je simbolično utrdila vez med Vrhniko in dalmatinskim mestom ob Neretvi. Kulturni program je oplemenitil Mešani cerkveni pevski zbor sv. Pavla, v imenu Zavoda Ivana Cankarja pa je zbrane nagovorila tudi Tatjana Oblak Milčinski.

Simon Ogrin – Rodil se je 6. oktobra 1851 na Stari Vrhniki kot prvi od osmih otrok krojaču Luki Ogrinu in Mariji Skubelj. Slikarsko izobrazbo je začel pri 16 letih v Ljubljani pri podobarju Avgustinu Götzlu, nato pa se je 1872–1875 učil pri Janezu Wolfu. Študiral je na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah (1875–1877), kjer je prejel nagrado za najboljšo kompozicijo (slika Umor vojvode Galeaza Marie Sforza, danes v Narodnem muzeju v Ljubljani). Nadaljeval je na Dunaju (1878–1880). Leta 1884 se je dokončno vrnil na Vrhniko, se poročil z Elizabeto Tomšič (imela sta 7 otrok) in zgradil hišo ob Tržaški cesti. Umrl je 3. maja 1930 na Vrhniki.