Pogosta vprašanja

Želim postaviti oporni zid za hišo ali nadstrešek za avto, kaj potrebujem? Kako postopati?

Najprej si naročite lokacijsko informacijo z razširjenimi podatki (na kateri označite, da želite tudi prilogo: prostorski izvedbeni pogoji) za parcelo na kateri želite izvesti poseg. V razširjeni lokacijski informaciji imate navedeno, ali je gradnja, ki jo želite izvesti dovoljena in kakšne so dovoljene dimenzije ter oblikovanje, da bo gradnja v skladu z OPN-jem. Prav tako boste dobili navedeno, ali predmetna parcela sega v katerega od varovalnih območji in če zato potrebujete soglasje (Zavod RS za varstvo narave, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije…).

Ali gre za objekt, ki je nezahtevni objekt in je zanj treba pridobiti gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt ali pa gre za enostavni objekt, se določa na podlagi Uredbe o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 96/22) ter Priloge 1 te Uredbe. V kolikor gre za enostaven objekt – stavbo, glej vprašanje št. 8.

V kolikor gre za nezahtevni objekt sledi priprava projektne dokumentacije za nezahteven objekt (Priloga 6 – Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt), ki jo lahko pripravite tudi sami. Pozorni bodite, da projektna dokumentacija zajema vso zahtevano vsebino:

• Zahteva za izdajo mnenja (Priloga 9A – Zahteva za izdajo mnenja)
• Grafični prikaz značilnih prerezov oz. pogledov, označeni skrajni gabariti
• Prikaz predvidenega objekta na zemljiški parceli in označeni odmiki od sosednjih parcel
• Morebitni drugi dokumenti, s katerimi izpolnjujete zahteve v OPN-ju (npr. soglasje soseda, če je odmik od sosednjega zemljišča manjši od predpisanega v OPN).

Priloge lahko vložite na predvidenih obrazcih ali pa jih oblikujete po svoje (primer izpolnjene Priloge 6). Važno je, da lahko iz dokumentacije razberemo, ali je predviden objekt / poseg skladen z OPN-jem. Ko pridobite mnenje občine o skladnosti predvidenega posega s prostorskimi akti in drugimi predpisi, lahko na Upravni enoti zaprosite za izdajo gradbenega dovoljenja.

• Zahteva za izdajo mnenja – Priloga 9A
• Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt – Priloga 6
• Primer izpolnjene priloge 6

Kaj je lokacijska informacija?

Lokacijska informacija je potrdilo iz uradne evidence. Predstavlja izpis iz prostorskih aktov občine, ki veljajo na predmetni parceli, za katero se lokacijska informacija izdaja. Predstavlja pomemben vir informacij tako za lastnika zemljišča, potencialnega kupca, arhitekta, investitorja …

Lokacijska informacija od 1.6.2022 šteje kot potrdilo o namenski rabi zemljišča.

Od 18.7.2023 se uporablja spremenjena oblika lokacijske informacije – Pravilnik o lokacijski informaciji (Uradni list RS, št. 92/22 in 72/23).

Nova oblika lokacijske informacije vsebuje podatek o:

• namenski rabi prostora,
• prostorskih aktih in prostorskih aktih v pripravi,
• začasni ukrepih,
• tem, ali je zemljišče v območju predkupne pravice občine ali države,
• pravnih režimih,
• razvojni stopnji nepozidanega stavbnega zemljišča,
• tem, ali je nepozidano stavbno zemljišče v območju plačevanja takse za neizkoriščeno stavbno zemljišče,
• o tem, ali je zemljišče v območju, kjer je treba pridobiti soglasje za spreminjanje meje parcele.

V kolikor vlagatelj v vlogi posebej zahteva, se lokacijski informaciji priloži tudi kopija grafičnega dela prostorskega akta in prostorsko izvedbene pogoje za gradnjo.

Naročnik lahko zahteva podatke o prostorskih izvedbenih pogojih ko potrebuje lokacijsko informacijo za namen gradnje objektov oziroma izvajanje drugih del na zemljiščih ali objektih, ki jih določa Zakon o urejanju prostora. V tem primeru na lokacijski informaciji označite, da želite tudi prilogo – prostorsko izvedbene pogoje.

Če naročnik potrebuje lokacijsko informacijo za namen prometa z nepremičninami, na vlogi ne označuje priloge – prostorsko izvedbe pogoje.

Potrebujem lokacijsko informacijo. Kako postopati?

Zahtevo za izdajo lokacijske informacije izpolnite, potem pa imate dve možnosti. Zahtevo lahko skupaj s potrdilom o plačani taksi pošljete na elektronski naslov obcina.vrhnika@vrhnika.si ali pa jo oddate v sprejemni pisarni, kjer lahko tudi poravnate upravno takso. Navodilo za plačilo in znesek upravne takse sta navedena tudi na sami zahtevi.

Zahteva za izdajo lokacijske informacije – Vloga

Kaj je predkupna pravica občine? Kdaj potrebujem izjavo o (ne)uveljavljanju predkupne pravice občine in kako jo pridobim?

Občina je na podlagi Odloka o predkupni pravici Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 507/22) upravičena uveljavljati predkupno pravico na naslednjih vrstah zemljišč:

• stavbna zemljišča, kot so določena v veljavnih občinskih prostorskih aktih,
• kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča za graditev objektov gospodarske javne infrastrukture in objektov, ki se uporabljajo za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
• zemljišča, na katerih že obstajajo objekti gospodarske javne infrastrukture, katerih lastnica in upravljavka je občina;

ter na območjih:

• ureditvena območja naselij, kot so določena v veljavnih občinskih prostorskih aktih,
• druga ureditvena območja, kot so določena v veljavnih občinskih prostorskih aktih,
• območja za dolgoročni razvoj naselij, kot to določajo veljavni občinski prostorski akti, ko bodo ta območja določena v občinskih prostorskih aktih.

Podatek, ali ima občina na zemljišču predkupno pravico, je podana v lokacijski informaciji.

Lastnik nepremičnine, namenjene prodaji, mora občini kot predkupnemu upravičencu predložiti ponudbo, če se občina že v lokacijski informaciji ni izrekla, da predkupne pravice ne uveljavlja. Ponudbo v imenu lastnika lahko poda pooblaščenec s pisnim pooblastilom.

Če gre za solastnino na zemljiščih in se zemljišče prodaja v celoti, morajo občini v odkup zemljišče ponuditi vsi solastniki oziroma tisti solastniki, katerih deleži se prodajajo.

Občina se mora o sprejetju oziroma zavrnitvi ponudbe pisno izjaviti v 15 dneh od njenega prejetja.

V primeru, da občina predkupne pravice ne uveljavlja, lahko lastnik nepremičnino proda drugi osebi, pri čemer pa cena ne sme biti nižja od tiste, ki je bila ponujena občini kot nosilcu predkupne pravice. Določba o višini cene za prodajo nepremičnine drugi osebi veže prodajalca še tri mesece po tem, ko je nepremičnino ponudil v odkup občini, vendar pa mora po preteku tega roka nepremičnino z enako ali drugačno ceno zopet najprej ponuditi v odkup občini.

Če se pogoji prodaje spremenijo in lastnik prodaja zemljišče po spremenjeni ceni, lahko ponovno poda ponudbo občini pred potekom treh mesecev.

O uveljavljanju ali neuveljavljanju zakonite predkupne pravice ter o nakupu nepremičnin odloča župan občine, ki lahko za odločanje pooblasti direktorja občinske uprave ali vodjo Oddelka za prostor.

Stroškov v postopku ni. V skladu z Zakonom o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) je vloga za izjavo, da občina ne uveljavlja predkupne pravice, takse prosta.

• Vloga za izdajo izjave o (ne)uveljavljanju predkupne pravice

Na obstoječem objektu želim dozidati prizidek. Kako začeti postopek, kaj potrebujem?

Vsekakor se boste morali obrniti na izbranega projektanta / arhitekta. S strani občine je smiselno, da v prvi fazi postopka pridobite lokacijsko informacijo z razširjenimi podatki (kako, je opisano zgoraj). Ko Vam bo projektant pripravil dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD), boste morali pridobiti mnenje občine o skladnosti s prostorskimi akti (Priloga 9A) in drugimi predpisi. Običajno v Vašem imenu vlogo vložijo projektanti, lahko pa to storite tudi sami.

Ko pridobite mnenje občine o skladnosti predvidenega posega s prostorskimi akti in drugimi predpisi, lahko na Upravni enoti zaprosite za izdajo gradbenega dovoljenja. Pri tem morate seveda priložiti tudi pozitivna mnenja na DGD drugih mnenjedajalcev, v kolikor se nahajate v katerem od varovalnih območji. Informacijo o teh boste prav tako prejeli v lokacijski informaciji.

Kakšen je postopek pridobitve gradbenega dovoljenja, kam vložim vlogo?

Pred začetkom si izberite projektanta, ki Vam bo pripravil vso potrebno dokumentacijo. Najprej vložite zahtevo za izdajo lokacijske informacije z razširjenimi podatki, na podlagi katere in na podlagi vaših želja projektant izdela dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki mora biti skladna z OPN. Sledi pridobitev mnenj in soglasji (mnenje občine o skladnosti s prostorskimi akti, soglasja sosedov, v kolikor ste od meje oddaljeni manj kot 4 m …). Šele na to lahko vložite vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki pa jo vložite na pristojno upravno enoto, ki gradbeno dovoljenje tudi izda.

Želim zamenjati ostrešje na svoji hiši? Kaj potrebujem?

Najprej si naročite lokacijsko informacijo z razširjenimi podatki (na kateri označite, da želite tudi prilogo: prostorski izvedbeni pogoji) za parcelo na kateri želite izvesti poseg. V razširjeni lokacijski informaciji imate navedeno, ali je gradnja, ki jo želite izvesti dovoljena in kakšne so dovoljene dimenzije ter oblikovanje, da bo gradnja v skladu z OPN-jem. Prav tako boste dobili navedeno, ali predmetna parcela sega v katerega od varovalnih območji in če zato potrebujete kakšno soglasje (Zavod RS za varstvo narave, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije…).

Za zamenjavo ostrešja ne potrebujete gradbenega dovoljenja niti soglasja občine (glej vprašanje, kaj je manjša rekonstrukcija), je pa treba upoštevati določbe OPN  glede oblikovanja objektov (npr. barva strešne kritine) in morebitne zahteve glede pridobitve mnenja ali soglasja s področja varstva kulturne dediščine. Ta dela se izvajajo na podlagi pisnega mnenja pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva, po izvedbi del pa mora strokovnjak s področja gradbeništva še pisno potrditi  ustreznost izvedenih del.

Kaj je manjša rekonstrukcija? Kako vložim vlogo za izdajo soglasja k manjši rekonstrukciji?

Nov Gradbeni zakon (GZ-1), ki se uporablja od 1. 6. 2022 uvaja nov pojem manjša rekonstrukcija, kamor sodijo dela, ki presegajo vzdrževalna dela na objektu, hkrati pa se ne uvrščajo več pod rekonstrukcijo. To so gradbeni posegi, za katere ni več potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, je pa v nekaterih primerih potrebno pridobiti soglasje občine. Manjša rekonstrukcija so tako dela, ki niso vzdrževanje objekta in niso rekonstrukcija, so pa izboljšava ali zamenjava več posameznih konstrukcijskih elementov, s katero se ne ogroža stabilnost konstrukcije, zamenjava elementov javnega vodovoda, javne kanalizacije, večji preboji konstrukcije, vgradnja dvigal v notranjosti objekta in manjše povečanje prostornine, ki ne poveča bruto tlorisne površine objekta, ter prizidava zunanjega odprtega stopnišča ali dvigala, ki ne povezuje več kot treh etaž.

Pri načrtovanju manjše rekonstrukcije je potrebno upoštevati določbe naslednjih predpisov:

• Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 – ZUreP-3),
• Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 199/21 – GZ-1 in 105/22– ZZNŠPP)),
• Uredba o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 96/22),
• Pravilnik o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov (Uradni list RS, št. 30/23)

Vrste del, ki predstavljajo manjšo rekonstrukcijo in zanje ni treba pridobiti soglasja občine:

Za spodaj naštete vrste gradbenih del (točka 1. do 8.) ni treba pridobiti soglasja očine, je pa treba je upoštevati določbe prostorskih izvedbenih aktov glede oblikovanja objektov in morebitne zahteve glede pridobitve mnenja ali soglasja s področja varstva kulturne dediščine. Ta dela se izvajajo na podlagi pisnega mnenja pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva, po izvedbi del pa mora strokovnjak s področja gradbeništva še pisno potrditi  ustreznost izvedenih del.

1. statične ojačitve posameznega ali več posameznih konstrukcijskih elementov,
2. zamenjava istovrstnih posameznih konstrukcijskih elementov, v katero spada na primer zamenjava ostrešja ali delov medetažne konstrukcije,
3. zamenjava elementov javnega vodovoda in javne kanalizacije,
4. dolbenje utorov in niš v nosilno konstrukcijo,
5. izvedba odprtin in večjih konstrukcijskih prebojev ter povečanje obstoječih odprtin v objektu, ki ne presegajo ene tretjine površine posameznega konstrukcijskega elementa in niso širši od 2 metrov,
6. povečanje obstoječih prebojev fasade stavbe do 2 metrov, pri čemer velikost povečanja odprtine ne sme presegati ene tretjine površine fasade,
7. novi preboji fasade stavbe, če je ravnina fasade, na kateri se izvajajo preboji, od meje zemljišča drugega lastnika oddaljena več kot 2 metra, pri čemer velikost novih prebojev ne presega ene tretjine površine fasade in noben preboj ni širši od 2 metrov,
8. vgradnja dvigala v notranjosti objekta, s katerim se posega v nosilno konstrukcijo.

Vrste del ki predstavljajo manjšo rekonstrukcijo in je zanje treba pridobiti soglasje občine:

Za spodaj naštete vrste gradbenih del (točka 9. do 12.) je treba pridobiti soglasje občine glede skladnosti s prostorskim aktom. V primerih ko gre za prizidavo zunanjega odprtega stopnišča ali dvigala (točka 12.) je potrebno vlogi za izdajo soglasja občine priložiti mnenje dveh pooblaščenih strokovnjakov, in sicer s področja gradbeništva in arhitekture. Za ostala dela, s katerimi se povečuje prostornina objekta (točke 9. do 11.), pa je vlogi za soglasje občine treba priložiti le pisno mnenje pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva.

9. Manjše povečanje prostornine, ki ne poveča bruto tlorisne površine objekta, ter pomeni izvedbo posameznih konstrukcijskih elementov na objektu (npr. izvedba frčade, vsaj z dveh strani odprt nadstrešek na obstoječi pohodni strehi, dvig obodnega zidu pod poševno streho za višino horizontalne vezi za največ 0,3 m).
10. Prizidava nakladalnih ramp in klančin.
11. Izvedba nepohodnega konzolnega nadstreška površine do 6 m2.
12. Prizidava zunanjega odprtega stopnišča ali dvigala, ki ne povezuje več kot treh etaž in je zunanji rob stopnišča ali dvigala oddaljen od sosednjega objekta drugega lastnika več kot 4 m.

Vloga za izdajo soglasja k manjši rekonstrukciji:

Vlagatelj odda pisno zahtevo za izdajo soglasja k manjši rekonstrukciji na vložišču Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, po navadni pošti ali elektronski pošti obcina.vrhnika@vrhnika.si.

K vlogi je potrebno priložiti naslednjo dokumentacijo, ki jo pripravi pooblaščeni strokovnjak:

• dokumentacijo na nivoju IZP – situacijski prikazi in prikazi tlorisov, prerezov ter pogledov fasad obstoječega in predvidenega stanja,
• tehnično poročilo z opisom skladnosti s prostorskim aktom,
• pisno mnenje pooblaščenega strokovnjaka (1. točka 7. člena GZ-1).

Na podlagi Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) se za izdajo soglasja zaračuna taksa v višini 22,60 EUR (4,50 EUR za vlogo po tar. št. 1 in 18,10 EUR za soglasje po tar. št. 3).

Upravno takso je možno plačati v sprejemni pisarni Občine Vrhnika (z gotovino) ali z nakazilom na TRR št.: SI56 0134 0540 0309 140, sklic 11 76406-7111002-9301 z obvezno navedenim imenom plačnika in namenom nakazila. Vlogi je potrebno priložiti dokazilo o plačilu takse.

• Vloga za izdajo soglasja – manjša rekonstrukcija

Kdaj je potrebna prijava začetka gradnje začasnega skladiščnega objekta in enostavne stavbe?

V skladu z določili 6. člena Gradbenega zakona (GZ-1) je gradnja začasnega skladiščnega objekta ter novogradnja enostavnega objekta, ki je stavba možna na podlagi prijave začetka gradnje brez gradbenega dovoljenja, vendar ne sme biti v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom in predpisi, ki urejajo bistvene in druge zahteve.

Investitor mora pred pričetkom postavitve začasnega skladiščnega objekta prijaviti začetek gradnje na pristojni občini, na območju katere je objekt predviden ali se nahaja.

Prijava začetka gradnje za enostavni objekt, ki je stavba se na podlagi 156. člena Gradbenega zakona začne izvajati z dnem vzpostavitve sistema eGraditev, kar bo predvidoma 5. 1. 2026. Do takrat se enostavne stavbe lahko gradijo brez prijave začetka gradnje vendar pa morajo biti skladne z določbami prostorskih izvedbenih aktov. Kateri objekti so enostavne stavbe se določa, na podlagi Uredbe o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 96/22) ter Priloge 1 te Uredbe.

Začasni skladiščni objekt je objekt, namenjen skladiščenju nenevarnih snovi ob obstoječih proizvodnih ali skladiščnih objektih, v katerih se že izvaja dejavnost investitorja, na območjih proizvodnih dejavnosti in prometne infrastrukture, in sanitarni objekt ob obstoječih objektih na navedenih območjih, če je postavljen le enkrat in ne več kot za tri leta.

K prijavi je potrebno priložiti naslednjo dokumentacijo, ki jo pripravi pooblaščeni projektant:

• Grafične priloge  oz. projektna dokumentacija za izvedbo skladiščnega objekta (prikaz umestitve objekta v prostor na katastrskem načrtu in izris objekta)  in opis lastnosti objekta: montažni elementi začasnega skladiščnega objekta ne smejo biti izdelani iz betona, razen predizdelanih sider in betonskih talnih uteži.
• Mnenje pooblaščenega inženirja s področja požarne varnosti, če je odmik od sosednjih objektov manjši od 5 m.
• Pooblastilo (če zahteve ne vlaga investitor/lastnik).

Iz prijave začetka gradnje začasnega skladiščnega objekta ter priloženih prilog mora biti razvidno upoštevanje 2., 5., 7. in 8. člena Pravilnika o začasnih objektih (Uradni list RS, št. 79/22). Čas postavitve začne teči osem dni od evidentirane prijave začetka gradnje. Kot evidentiranje prijave začetka gradnje se šteje soglasje občine k priglašenemu posegu v prostor.

Pogoji za postavitev začasnega skladiščnega objekta:

• ne sme biti višji od 10 m, merjeno od tal do vrha konstrukcije, in ne sme presegati bruto tlorisne površine 1000 m2,
• v montažni izvedbi ali kot objekti proizvodi,
• v skladu s standardom SIST EN 13782 Začasne konstrukcije – Šotori – Varnost,
• ne sme imeti lastnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture lahko pa se priključi na obstoječe priključke,
• je zemljišče, na katerega se postavi, del gradbene parcele obstoječih proizvodnih ali skladiščnih objektov, v katerih se že izvaja dejavnost investitorja,
• ima ustrezen odmik od sosednjega objekta investitorja ali od sosednje tuje nepremičnine,
• je evidentirana prijava začetka gradnje.

Na podlagi Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) je treba za prijavo plačati takso v višini 4,50 EUR po tar. št. 1.

Upravno takso je možno plačati v sprejemni pisarni Občine Vrhnika (z gotovino ali s plačilno oz. kreditno kartico) ali z nakazilom na TRR št.: SI56 0134 0540 0309 140, sklic 11 76406-7111002-9301 z obvezno navedenim imenom plačnika in namenom nakazila. Vlogi je potrebno priložiti dokazilo o plačilu takse.

• Prijava začetka gradnje začasnega skladiščnega objekta ali enostavnega objekta, ki je stavba