Simon Ogrin

Simon Ogrin pripada t.i. nazarenski smeri slikarstva. Njegova dela najdemo po vsej Sloveniji in tudi na Hrvaškem. Obsegajo veliko število poslikanih prezbiterijev, slike na cerkvene zidove, križeva pota, božje grobove, bandere in vaške kapelice. Najraje je upodabljal prizore Svete Trojice pa tudi prizore z Marijo. Mnoga naročila, ki jih je prejel, so bila obsežna, zato so mu jemala čas za lastno ustvarjanje v umetnosti, poleg tega pa je bil zelo vezan na naročnika, Cerkev, ki je želela že uveljavljene slogovne značilnosti.

Slikarjeva dela je na Vrhniki mogoče videti v cerkvi Sv. Pavla na Hribu in v cerkvi Sv. Trojice.

Ogrin se je leta 1851 rodil vrhniškemu krojaču Luki Ogrinu in Mariji Skubelj, kot prvi izmed osmih otrok. Slikanja se je izučil med leti 1872 in 1875 pri slikarju Janezu Wolfu, kasneje pa še na beneški akademiji lepih umetnosti in na dunajski akademiji. Leta 1884 se je dokončno vrnil v svoj rojstni kraj, se poročil in ustalil. Umrl je na Vrhniki leta 1930.