Kontaktna številka Kontaktni email

Kulturna dediščina

  1. CANKARJEVA SPOMINSKA HIŠA

Hiša, v kateri se je leta 1876 rodil pisatelj Ivan Cankar, je bila lesena in krita s slamo. Pogorela je leta 1879. Odtlej so morali Cankarjevi gostovati po opuščenih hlevih in hišah drugod po Vrhniki. Stavbo so novi lastniki leta 1880 prezidali in taka je hiša še danes. V črni kuhinji, hiši, štiblcu, kamri in na ganku je pohištvo in druga oprema iz konca 19. stoletja, ki nam daje slutiti utrip vsakdana pri Cankarjevih. Spominska hiša je razglašena za kulturni spomenik.

  1. CANKARJEV SPOMENIK

Spomenik Ivana Cankarja iz brona, ki ga je upodobil Ivo Jurkovič leta 1930. Na tem mestu so

bile nekoč naložene Mesarjeve klade, na katerih je preživljal otroštvo pisatelj s svojimi

vrstniki.

  1. LAVRENČIČEVA HIŠA (STARA POŠTA)

Ena najstarejših in najpomembnejših stavb na Vrhniki. Stoji na bregu Ljubljanice, kjer je bilo do leta 1790 pristanišče.  Na Ljubljanski cesti 17 je iz časa čolnarjenja po Ljubljanici ohranjeno tudi skladišče živega srebra, ki so ga na Vrhniko tovorili iz Idrije.

Stara pošta z mitnico in gostiščem je bila verjetno zgrajena v 15. stoletju. Tu je leta 1728 prenočil cesar Karel VI. Leta 1809 so ob prenovi hiše eno nadstropje odstranili.

  1. PRI ČRNEM ORLU

Pri Črnem orlu se je imenoval dvonadstropni hotel, ki ga je leta 1850 zgradil veleposestnik Jožef Kotnik iz Verda. V pritličju sta bili gostilna in kavarna, v prvem nadstropju pa čitalnica, katere soustanovitelj je bil Cankarjev oče. Leta 1990 so med obnovo stavbe arheologi našli keramiko iz 13.  in 15. stoletja.

  1. CERKEV SV. TROJICE

Cerkev je bila vrh Fijolčne gore, kakor so zaradi številnih vijolic nekoč imenovali vzpetino nad Vrhniko, postavljena okoli leta 1640. Danes ima cerkev, grajena po italijanskih vzorih, namesto gotskega baročni zvonik. Zid s trinajstimi kapelicami, ki jih je nekoč krasil Layerjev križev pot, so okrog cerkve zgradili okoli leta 1700. V 18. stoletju je bila cerkev priljubljen cilj mnogih romarjev. Po legendi naj bi se pod oltarjem še danes slišalo pretakanje starodavnega jezera.

  1. MIK’LČEVA KAŠČA IN ROJSTNI HIŠI JOŽEFA PETKOVŠKA IN MATEJA STERNENA V VERDU

Mik’lčeva kašča, grajena v baročnem stilu, je bila prvotno v posesti bistriškega samostana. Leta 1981 so jo obnovili in preuredili v galerijo, v kateri je stalna razstava fotografij Petkovškovih likovnih del in občasne razstave del drugih likovnih umetnikov. Rojstni hiši slikarja Jožefa Petkovška (1861 – 1898) in Mateja Sternena (1870 – 1949) v neposredni bližini Galerije Kašča sta označeni s spominskima ploščama.

  1. DRČA – SPOMENIK PADLIM V NOB

Z Drče zre na mesto mogočen spomenik padlim v NOB, delo kiparja Borisa Kalina in arhitekta Borisa Kobeta. V grobnici poleg mnogih vrhniških partizanov počivata tudi pisatelj Karel Grabeljšek – Gaber (1906–1985) in pesnik Ivan Rob (1908 – 1943).

  1. KUNSTLJEVA VILA

Kunstljeva vila privablja poglede mimoidočih na Vrhniki vse od leta 1911.  Po naročilu lesnega trgovca Josipa Kunstlja jo je zgradil ljubljanski mestni stavbarski mojster Filip Zupančič.

  1. BISTRA

Od 13. stoletja pa vse do razpustitve kartuzijanskega reda leta 1782 je bil v gradu Bistra samostan, današnjo podobo pa je posest dobila po mnogih prezidavah sredi 19. stoletja, ko je prešla v last družine Galle. Leta 1945 je bila nacionalizirana, od leta 1951 je v gradu Tehniški muzej Slovenije. Tu so na prometnem oddelku razstavljeni avtomobili nekdanjega jugoslovanskega predsednika Tita in redki primerki starih vozil; med njimi je tudi prvi tramvaj, ki je vozil po Ljubljani okoli leta 1901. Na lesarskem oddelku so na ogled rekonstruirane prve žage na vodni pogon v Evropi, v lovskem delu muzeja pa trofeje avtohtonih jelenov iz snežniških gozdov. Ogledati si je mogoče še ribiško zbirko, gozdarski oddelek, tekstilni in tiskarski oddelek. Ob izviru Bistre, kjer je v rimskem času stalo Neptunovo svetišče, sta na ogled stara žaga venecijanka na vreteno in furnirnica, ob potoku pa je rekonstruirana stara kovačija s strojnim kladivom repačem, ki je eno zadnjih te velikosti na Slovenskem. Ob gradu se razprostira park z ribnikom, nad gradom pa poteka gozdna učna pot. Od leta 2010 je na steni muzejskega dvorišča vgrajena spominska plošča bratoma Jager (Francu (1869 – 1941), duhovniku in profesorju čebelarstva na univerzi v Kanadi, in Ivanu (1871 – 1959), pionirju sodobne slovenske arhitekture in urbanistu Minneapolisa v ZDA), ki sta bila rojena v eni od železniških čuvajnic nad Bistro.

  1. CERKEV SV. MIKLAVŽA NA KURENU

Ob poti na Ulovko stoji na Kurenu gotska cerkev sv. Miklavža, nekdaj zavetnika vrhniških čolnarjev. Zgrajena je bila v 16. stoletju. Notranjost je poslikana s freskami. Najznamenitejši je lesen strop, ki sloni na dveh lesenih stebrih in je razdeljen na 96 kvadratov in 24 vzdolžnih polj, poslikanih z živalskimi, rastlinskimi in geometričnimi motivi. V cerkvi so trije leseni pozlačeni oltarji. Cerkev je nespremenjena vse od svojega nastanka in je kot dragocen dokument

  1. CANKARJEV TRG 8

Enonadstropna stavba ima nad portalom vklesano letnico 1554, pročelje krasita dva pomola, dvorišče pa odprte arkade. V sklopu sodnije so bili tu nekoč  sodni zapori, v katerih je bil zaprt tudi Ivan Cankar. Stavbo so večkrat spreminjali, nazadnje leta 1990, ko so opravili tudi arheološke raziskave. Pri izkopavanju so našli novce iz  15. in 16. stoletja, keramiko in rimsko fibulo. Pri zadnjih obnovitvenih delih so prenovili tudi notranjost.

  1. CANKARJEVA ENAJSTA ŠOLA

»Enajsta šola pod mostom« se skriva na plitvinah Ljubljanice, pod mostom, čez katerega vodi cesta z Vrhnike v Borovnico. Pod tem mostom si je Ivan Cankar nabiral bogate in koristne učenosti, ki jih sicer pozneje v življenju ni našel nikjer in nikoli. Enajsto šolo je opisal v črtici Moje življenje.

  1. TURNOVŠE

Na Turnovšah so ostanki rimskega opazovalnega stolpa (del zapornega zidu Claustra Alpium Iuliarum), od koder je bil in je še danes lep pogled na Vrhniko in cesto Emona–Aquileia. Stolp je imel strateški pomen v nemirnih časih 3. stoletja.

  1. STALNA RAZSTAVA FLORISA OBLAKA 

Stalna razstava slikarja in grafika Florisa Oblaka (1924–2006), rojenega na Stari Vrhniki, je v prostorih nekdanjega Rokodelskega doma, danes sedežu Muzejskega društva Vrhnika na Tržaški cesti 23.

  1. DOPRSNI KIP KARLA GRABELJŠKA – GABRA

Bronast doprsni kip pisatelja, novinarja in urednika Karla Grabeljška (1906–1985), rojenega na Vrhniki, stoji na Trgu Karla Grabeljška od leta 1987. Kip je izdelal Jakov Brdar.

  1. ZAPLANA – RUPNIKOVA LINIJA

Rupnikova linija ali Rupnikova črta je sistem utrdb, ki jih je začela graditi Kraljevina Jugoslavija na ozemlju zahodne Slovenije pred drugo svetovno vojno kot obrambo pred italijanskim napadom. Ime je dobila po jugoslovanskem generalu slovenskega rodu Leonu Rupniku. Obrambna črta nikoli ni služila svojemu namenu, saj je bila zapuščena še pred italijanskim napadom na Jugoslavijo, aprila 1941.

  1. OBRAMBNI ZID POD STRMICO (CLAUSTRA ALPIUM IULIARUM)

V 3. stoletju našega štetja so Rimljani za obrambo svojega imperija pred vdori tujih plemen zgradili obrambni zid. Zid, kasneje imenovan tudi Ajdovski, je potekal od Reke na Hrvaškem in se preko Babnega polja nadaljeval proti severu. Med Verdom pri Vrhniki, Zaplano in Logatcem naj bi bilo kar okoli 60 stražnih stolpov. Ostanke zidu je v obliki dolgih gomil kamenja mogoče videti tudi v okolici Strmice.

  1. OSTANKI RIMSKEGA TABORA PRI VRHNIŠKEM POKOPALIŠČU

V 3. stoletju je rimska država zaradi nenehnih vdorov barbarskih plemen proti osrčju imperija povečala število vojakov in novih vojaških postojank v provincah. Pri pokopališču je ohranjen del vogalnega stolpa peterostrane trdnjave, ki je varovala rimsko naselje pod današnjim Gradiščem in cerkvijo sv. Pavla in ga je s pristaniščem ob Ljubljanici povezovala pot pod današnjo Staro cesto.

  1. STARE GMAJNE V VERDU

Tu so našli leta 2002 med čiščenje drenažnega jarka do zdaj najstarejše ohranjeno leseno kolo na svetu. Kolo iz jesenovega lesa, staro vsaj 5100 let, meri v premeru 72 cm, os je izdelana iz hrastovine. V bližini so našli tudi ostanke kolišč, lesenih naselbin na koleh, na kakršnih so živeli ljudje na Ljubljanskem barju od 4. do 2. tisočletja pred našim štetjem. Koliščarji so se prevažali s čolni – deblaki, imeli so tudi vozove, preživljali so se z lovom, ribolovom, živinorejo in poljedelstvom.